8. 9. 2014

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Uroša Pintarja, Žužemberk, na seji 18. septembra 2014

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 13. člena Pravilnika o hrambi podatkov o elektronskih komunikacijah policije in o dostopu do policijskih zbirk podatkov (Uradni list RS, št. 103/06 in 59/07) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija v izreku tega sklepa navedeni člen Pravilnika o hrambi podatkov o elektronskih komunikacijah policije in o dostopu do policijskih zbirk podatkov (v nadaljevanju Pravilnik), ki zaradi ugotavljanja zakonitosti in strokovnosti izvršenih nalog policije omogoča, da se na podlagi odredbe generalnega direktorja policije izpišejo shranjeni prometni podatki. Zatrjuje, da je v neskladju z 2. in 87. členom Ustave, saj naj bi urejal materijo, ki bi morala biti zaradi posega v ustavne pravice urejena z zakonom. Navaja, da ne gre le za tehnično dopolnjevanje in razčlenjevanje zakona, kar je za podzakonsko materijo dopustno, temveč naj bi šlo za vsebinsko urejanje posegov v človekove pravice, s čimer naj bi zakonodajna funkcija prehajala na izvršilno oblast. Poleg tega naj bi bil izpodbijani člen Pravilnika v neskladju z 38. členom Ustave, saj naj ne bi določno urejal vsebinskih pogojev, pod katerimi je dopusten poseg v ustavno jamstvo osebnih podatkov. Izraz "kadar je treba" naj bi delodajalcu omogočal popolno uporabo prostega preudarka. Zaradi tega, ker takšen poseg odobri generalni direktor policije in ne sodišče, naj ne bi bilo zagotovljeno sodno varstvo pred samovoljnimi odločitvami pristojnega organa, posameznik pa naj ne bi imel zagotovila, da bo delodajalec pri odredbah in izpisih prometnih podatkov uporabnikov, to je zaposlenih, ravnal korektno.

2.Po tretjem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) lahko pobudnik vloži pobudo, kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Če je izpodbijani predpis veljal že pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 51/07 – v nadaljevanju ZUstS-A), začne teči enoletni rok za vložitev pobude šele z dnem uveljavitve ZUstS-A, tj. 15. 7. 2007 (tako Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-113/08 z dne 2. 4. 2009, Uradni list RS, št. 30/09, in OdlUS XVIII, 16).

3.Izpodbijani Pravilnik je začel veljati 21. 10. 2006. Pobudnik pravočasnost svoje pobude, ki jo je vložil 11. 4. 2012, utemeljuje z navedbo, da je 27. 3. 2012 ob razgovoru na Policijski upravi Novo mesto izvedel, da je policija od 13. 4. 2011 obdelovala njegove osebne (prometne) podatke v zvezi z dostopom in obdelovanjem osebnih podatkov, zbranih v policijskih evidencah.

4.Zakonodajalec je v tretjem odstavku 24. člena ZUstS rok za vložitev pobude zoper podzakonske predpise in akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil (kadar ti neposredno posegajo v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika), določil tako, da ga je vezal na čas enega leta po uveljavitvi predpisa (t. i. objektivni rok) oziroma na čas enega leta po tem, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (t. i. subjektivni rok). Iz navedenega izhaja, da je za presojo pravočasnosti vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa prvenstveno upošteven zakonsko določen objektivni rok, kar je razumljivo, saj se predpisi objavljajo v uradnih glasilih, objava pa je namenjena prav temu, da se vsi, ki jih predpis zadeva, z njim lahko seznanijo pred njegovo uveljavitvijo. To, da zakonodajalec dopušča tudi subjektivni rok, glede na navedeno ne more pomeniti zanikanje objektivnega roka. Pomeni le to, da nekatere škodljive posledice lahko nastanejo že s samo uveljavitvijo predpisa, nekatere škodljive posledice pa so že po svoji naravi takšne, da lahko nastanejo šele z njegovim izvrševanjem. V slednjih primerih pa bi vezanost zgolj na objektivni rok pomenila prehudo omejitev in zato zakon dopušča tudi subjektivni rok, ki je vezan na to, kdaj je posameznik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Ker je ta trenutek po naravi stvari odvisen od subjektivnih okoliščin na strani pobudnika, je pomembno, da ta izčrpno in prepričljivo utemelji trditev o tem, kdaj je izvedel za nastanek škodljivih posledic, ter pri tem navede tudi vsa dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče to njegovo trditev preveriti in oceniti. Dokazno breme o obstoju teh dejstev in okoliščin je torej v tem primeru povsem na strani pobudnika, presoja Ustavnega sodišča pa je odvisna zlasti od prepričljivosti pobudnikove utemeljitve.[1]

5.Pobudnik, ki se sklicuje na subjektivni rok, bi zato moral dokazati, da je za nastanek škodljivih posledic, ki jih zatrjuje, lahko izvedel šele določen čas po uveljavitvi predpisa, in utemeljiti, zakaj ta čas ni mogel segati v časovni okvir enega leta pred vložitvijo pobude. Po presoji Ustavnega sodišča pobudnik z navedbami v pobudi ni zadostil zahtevam, ki izhajajo iz prejšnje točke obrazložitve. Zgolj s trditvijo, da je v razgovoru pri delodajalcu 27. 3. 2012 izvedel, da je policija na podlagi izpodbijanega Pravilnika obdelovala njegove osebne podatke, pobudnik izpolnjenosti procesne predpostavke pravočasne vložitve pobude ne more utemeljiti.

6.Glede na navedeno pobudnik, ki je pobudo vložil 11. 4. 2012, ni dokazal, da je pobuda pravočasna. Zato jo je Ustavno sodišče zavrglo.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik

[1]Prim. sklep Ustavnega sodišča št. U-I-267/10 z dne 15. 11. 2012 (Uradni list RS, št. 90/12).