Jedro

Pravica do nujnega deleža je dedna pravica (27. člen ZD), kar pomeni, da je nujni dedič pravi dedič (univerzalni zapustnikov naslednik), ki je upravičen do alikvotnega dela zapuščine, torej do dela vsake stvari in pravice, ki sestavlja zapuščino. Zahteva lahko vrnitev (dela) darila v naravi, lahko pa se zadovolji z vrnitvijo denarne protivrednosti.

Darilo se oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi. Zaradi ugotavljanja obračunske vrednosti zapuščine (in razpoložljivega dela zapuščine) se poleg darila tudi drugo zapustnikovo (aktivno in pasivno) premoženje oceni po vrednosti v istem časovnem trenutku - na dan zapustnikove smrti (drugi in tretji odstavek 28. člena ZD). Stanje nepremičnin ob daritvi, torej stanje, ki ni vključevalo kasnejših vlaganj, med pravdnima strankama ni bilo sporno. Ker je bil toženki podarjen del (solastni delež) nepremičnin pred opravljenimi vlaganji, je sodišče prve stopnje s pomočjo izvedenca gradbene stroke vrednost darila pravilno ocenilo glede na stanje ob daritvi (torej stanje pred vlaganji), upoštevajoč vrednost ob zapustnikovi smrti.

Glede na zgoraj izpostavljeno stališče, da vlaganja, opravljena po daritvi, ne vplivajo na oceno vrednosti darila, je odločitev o zavrnitvi dokaznih predlogov, podanih zaradi dokazovanja trditev o vlaganjih (o njihovi vrednosti oziroma o današnji vrednosti nepremičnin zaradi vlaganj), pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, (1) da darilna pogodba z dne 22. 4. 1983, sklenjena med pokojnim A. A. kot darovalcem in B. B. kot obdarjenko, nima pravnega učinka proti tožnici glede idealnega deleža 3/20 nepremičnine z ID znakom parcela 0000 1995 in glede idealnega deleža 3/20 nepremičnine z ID znakom parcela 0000 650/6, in (2) da se idealni delež 3/20 nepremičnine z ID znakom parcela 0000 1995 in idealni delež 3/20 nepremičnine z ID znakom parcela 0000 650/6 vrne v zapuščino po pokojnem A. A., rojenem 1930 in umrlem 2012 (I. točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločilo, da jih je toženka dolžna povrniti tožnici in da bodo po pravnomočnosti sodbe odmerjeni s posebnim sklepom (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se toženka pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP.1 Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni (zavrne tožbeni zahtevek), oziroma podredno, jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, v obeh primerih s stroškovno posledico v tožničino breme.

Toženka sodišču očita kršitev prvega odstavka 34. člena ZD,2 ki določa, da se v primeru prikrajšanja nujnega deleža darila vrnejo, kolikor je treba, da se dopolni nujni delež. V zapuščino po pokojnem A. A. je vrnilo preveč darila. Toženka je tekom postopka zatrjevala, da se je po daritvi stanje hiše z zemljiščem bistveno spremenilo, vendar sodišče njenih vlaganj ni upoštevalo. Sodišče je idealni delež 3/10 oziroma 3/20 izračunalo tako, da je vrednost prikrajšanja nujnega deleža (19.506,78 EUR) nepravilno delilo z vrednostjo darila ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi (63.850 EUR). Toženka je trdila, tožnica pa njene trditve ni prerekala, da znaša vrednost obeh nepremičnin 260.000 EUR. Idealni delež 3/20 nepremičnine z ID znakom parcela 0000 1995 in idealni delež 3/20 nepremičnine z ID znakom parcela 0000 650/6 v času vračila vrednostno znaša 39.000 EUR (3/20 od 260.000 EUR). V zapuščino bi bil glede obeh nepremičnin lahko vrnjen delež 75/1000 (19.506,78 EUR/260.000 EUR). Sodišče glede zatrjevanih vlaganj ni izvajalo predlaganih dokazov – ni zaslišalo toženke in ni angažiralo izvedenca/cenilca. S tem je kršilo postopkovna pravila (8. in 14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter posledično zmotno uporabilo materialno pravo.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor izvira iz zapuščinskega postopka po pokojnem A. A. (umrlem 2012), v katerem je bila tožnica napotena na pravdo z zahtevkom za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža. Tožnica zahteva delno razveljavitev pravnih učinkov darilne pogodbe in vrnitev solastnega dela darovanih nepremičnin v zapuščino.

6. Zapustnik določenih oseb iz kroga zakonitih dedičev (nujnih dedičev3) ne more izključiti iz dedovanja na način, da svoje premoženje v času življenja razda z neodplačnimi razpolaganji. Če je zapustnik z neodplačnimi razpolaganji v času življenja prekoračil vrednost razpoložljivega dela zapuščine, gre za prikrajšanje nujnega deleža – prikrajšani nujni dedič lahko zahteva, da se ta razpolaganja razveljavijo. Vrnitev darila (35. člen ZD) lahko zahtevajo nujni dediči (40. člen ZD) ter dediči upravičenega nujnega dediča. Tožbeni zahtevek je oblikovalne in dajatvene narave (razveljavitev darilne pogodbe v razmerju do nujnega dediča, vrnitev (dela) darila v zapuščino, če zapuščinski postopek še teče). Pravica do nujnega deleža je dedna pravica (27. člen ZD), kar pomeni, da je nujni dedič pravi dedič (univerzalni zapustnikov naslednik), ki je upravičen do alikvotnega dela zapuščine, torej do dela vsake stvari in pravice, ki sestavlja zapuščino. Zahteva lahko vrnitev (dela) darila v naravi, lahko pa se zadovolji z vrnitvijo denarne protivrednosti.4 Podlaga za izračun nujnega deleža je obračunska vrednost zapuščine (28. člen ZD). Do vračanja darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža pride le v obsegu, kolikor je treba, da se dopolni nujni delež (prvi odstavek 34. člena ZD).

7. Relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločanje, je sledeče: Toženka (zapustnikova vdova), tožnica (zapustnikova hči) in C. C. (zapustnikova hči/tožničina sestra) so zakonite (in nujne) dedinje po pokojnem A. A., vsaka z deležem do 1/3. C. C. je umrla, edina dedinja po njej je tožnica. Tožnica ima pravico do nujnega deleža v višini 1/6, oziroma (upoštevajoč tudi podedovano pravico do nujnega deleža pokojne sestre) 1/3. Zapustnik je toženki na podlagi darilne pogodbe z dne 22. 4. 1983 podaril 1/2 nepremičnine z ID znakom parcela 0000 1995 (prej parcela *598) in 1/2 nepremičnine z ID znakom parcela 0000 650/6. Nepremičnini sta v naravi stanovanjska hiša s pripadajočim zemljiščem na naslovu ... Po ugotovitvi izvedenca znaša vrednost darila ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi 63.850 EUR. Obračunska vrednost zapuščine, pri izračunu katere je upoštevana vrednost zapustnikovega premoženja ob njegovi smrti (2.256,16 EUR), stroški zapustnikovega pogreba (817,34 EUR) in vrednost zapustnikovega darila (63.850 EUR), znaša 65.288,82 EUR (2.256,16 EUR - 817,34 EUR + 63.850 EUR). Vrednost darila presega razpoložljivi del zapuščine (tj. polovica obračunske vrednosti zapuščine – 32.644,41 EUR). Tožničin nujni delež znaša vrednostno 10.881,47 EUR, oziroma (upoštevajoč tudi nujni delež pokojne sestre) 21.762,94 EUR (1/3 od 65.288,82 EUR). Ob upoštevanju tožničine zahteve za vračunanje darila toženki v njen dedni delež (kar pomeni, da dobi tožnica iz zapuščine zapustnikovo premoženje v vrednosti 2.256,16 EUR), znaša tožničino prikrajšanje nujnega deleža vrednostno 19.506,78 EUR (21.762,94 EUR – 2.256,16 EUR). Zaradi dopolnitve nujnega deleža se v zapuščino vrne del darila, ki ustreza vrednosti 19.506,78 EUR, kar predstavlja 3/10 vrednosti darila (19.506,78 EUR/63.850 EUR), oziroma delež 3/20 na nepremičnini z ID znakom parcela 0000 1995 in enak delež na nepremičnini z ID znakom parcela 0000 650/6. 8. Pritožnica ne nasprotuje ugotovljeni višini prikrajšanja tožnice kot nujne dedinje (19.506,78 EUR), nasprotuje zgolj načinu določitve dela darila, ki ustreza temu prikrajšanju. Brez materialnopravne opore je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje pri izračunu sorazmernega dela darila, ki se vrača v zapuščino, upoštevati današnjo vrednost hiše, povečano zaradi vlaganj po daritvi (260.000 EUR). Po temeljnem pravilu dednega prava zapuščina preide na dediče s trenutkom zapustnikove smrti (132. člen ZD). Tudi določba 30. člena ZD je jasna: Darilo se oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi.5 Zaradi ugotavljanja obračunske vrednosti zapuščine (in razpoložljivega dela zapuščine) se poleg darila tudi drugo zapustnikovo (aktivno in pasivno) premoženje oceni po vrednosti v istem časovnem trenutku - na dan zapustnikove smrti (drugi in tretji odstavek 28. člena ZD). Stanje nepremičnin ob daritvi, torej stanje, ki ni vključevalo kasnejših vlaganj, med pravdnima strankama ni bilo sporno. Ker je bil toženki podarjen del (solastni delež) nepremičnin pred opravljenimi vlaganji, je sodišče prve stopnje s pomočjo izvedenca gradbene stroke vrednost darila pravilno ocenilo glede na stanje ob daritvi (torej stanje pred vlaganji), upoštevajoč vrednost ob zapustnikovi smrti.6

9. Pritožbeni tezi o izračunu višine deleža, vrnjenega v zapuščino, glede na današnjo vrednost nepremičnin (pritožnica predlaga, naj bo prikrajšanje v ulomku izraženo glede na današnjo vrednost nepremičnin: 19.506,78 EUR/260.000 EUR), ni mogoče slediti tudi zato, ker bi morale biti v tem primeru tudi ostale vrednosti, relevantne za izračun deleža (obračunska vrednost zapuščine, prikrajšanje nujnega deleža), ugotovljene glede na isto časovno točko (glede na današnjo vrednost darila). Izračun solastnega deleža na nepremičninah, ki je predmet vrnitve v zapuščino, pa v tem primeru zaradi ohranjenih deležnih razmerij ne bi mogel biti drugačen od izpodbijanega.7

10. Neutemeljen je pritožbeni očitek o kršitvi pravice do izjave zaradi neizvedbe predlaganih dokazov. Pravdna stranka ima načelno pravico do izvedbe predlaganih dokazov, vendar sodišče ni dolžno izvajati dokazov, ki bi služili ugotavljanju pravno nerelevantnih dejstev (213. člen ZPP). Glede na zgoraj izpostavljeno stališče, da vlaganja, opravljena po daritvi, ne vplivajo na oceno vrednosti darila, je odločitev o zavrnitvi dokaznih predlogov, podanih zaradi dokazovanja trditev o vlaganjih (o njihovi vrednosti oziroma o današnji vrednosti nepremičnin zaradi vlaganj), pravilna.

11. Pritožbeno sodišče na podlagi vsega navedenega zaključuje, da so bila v postopku pred sodiščem prve stopnje popolno in pravilno ugotovljena vsa pravno odločilna dejstva, da je odločitev materialnopravno pravilna in da zatrjevanih procesnih kršitev, pa tudi ne tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), ni bilo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Odločitev o zavrnitvi toženkinega predloga za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami. 2 Zakon o dedovanju, Ur. l. SRS, št. 15/1976, s spremembami in dopolnitvami. 3 To so: pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec (prvi odstavek 25. člena ZD), pri čemer znaša nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca polovico, nujni delež drugih dedičev pa tretjino tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu (drugi odstavek 26. člena ZD). 4 Glej: dr. Mateja Končina – Peternel, Oblikovanje tožbenih zahtevkov za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža, Podjetje in delo št. 7/2008. 5 Enako pravilo – ocena daril po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi – velja tudi v primeru vračunanja darila zakonitemu dediču v njegov dedni delež (46. člen v zvezi z 52. členom ZD). 6 Toženka ni zatrjevala vlaganj po zapustnikovi smrti, kar izhaja iz njenih navedb, ki jih je podala na naroku 14. 7. 2021, po pozivu sodišča prve stopnje, naj navede vlaganja, ki so povečala vrednost nepremičnine, glede na vrednost darila – list. št. 51 v spisu. 7 Ob upoštevanju današnje vrednosti darila (130.000 EUR) bi obračunska vrednost zapuščine (upoštevajoč vrednost zapustnikovega aktivnega in pasivnega premoženja ob njegovi smrti – da bi bila današnja vrednost drugačna, v postopku ni bilo zatrjevano) znašala 131.438,82 EUR (2.256,16 EUR - 817,34 EUR + 130.000 EUR), prikrajšanje nujnega deleža pa (z upoštevanjem pravila o načinu vračunanja darila iz 48. člena ZD) 41.556,78 EUR (131.438,82 EUR/3 - 2.256,16 EUR). Deležno razmerje med zneskoma 41.556,78 EUR in 130.000 EUR je 3/10.