Jedro

Ker je tožnica v postopku osebnega stečaja in z nepremičnino, ki sodi v stečajno maso, dejansko ne more razpolagati, tega pri odločanju o taksni oprostitvi in pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice in njenih družinskih članov ni mogoče upoštevati.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje: - v I. točki izreka spremeni tako, da se ta glasi: "Predlogu tožeče stranke se ugodi in se tožečo stranko oprosti plačila sodne takse za redni postopek."; - v II. točki izreka razveljavi; Dosedanja III. točka izreka postane II. točka izreka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke (tožnice) za oprostitev plačila sodne takse za redni postopek in ugodilo njenemu predlogu za odlog plačila sodne takse za redni postopek ter ji odložilo plačilo sodne takse za redni postopek za 24 mesecev (I. in II. točka izreka). Plačilni nalog XI Pg 682/2018 z dne 11. 4. 2018 je razveljavilo (III. točka izreka).

2. Tožnica se pritožuje zoper sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter posledično zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da višje sodišče sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da predlogu tožnice za oprostitev plačila sodnih taks ugodi, podredno, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Sodišče prve stopnje je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje glede premoženja tožnice in njenih družinskih članov. Po vpogledu v javne evidence je ugotovilo, da je tožnica lastnica nepremičnine parc. št. 1, k.o. X, katere vrednost naj bi po podatkih GURS presegala višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Sodišče je v celoti spregledalo večkrat poudarjeno in iz javnih evidenc razvidno dejstvo, da je tožnica v postopku osebnega stečaja, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. St 000. Navedena nepremičnina v celoti spada v stečajno maso in tožnica ne more in ne sme z njo razpolagati na način, da bi jo sama unovčila in iz kupnine poravnala kakršnekoli stroške. Prodaja nepremičnine se bo lahko izvedla izključno znotraj postopka osebnega stečaja nad tožnico, celotno kupnino bo stečajni upravitelj razdelil v skladu z določili Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Skupni znesek terjatev, ki so bile v postopku stečaja dokončno priznane in so zavarovane z ločitveno pravico na nepremičnini, bistveno presega vrednost nepremičnine po podatkih GURS. Tožnica iz naslova prodaje tako ne bo prejela nikakršnih sredstev in iz tega naslova ne bo nikoli mogla poplačati sodne takse v predmetnem postopku. Če bi sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje glede nepremičnine, bi morala biti odločitev sodišča povsem drugačna, saj tožnica in njeni družinski člani ne razpolagajo z nobenim drugim premoženjem.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno povzelo materialnopravne določbe 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) glede pogojev za taksno oprostitev. Pravilno je navedlo tudi, da je do celotne oprostitve plačila takse upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po Zakonu o brezplačni pravni pomoči - ZBPP (šesti odstavek 11. člena ZST-1), povzelo 13. člen ZBPP, navedlo, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (ZSVarPre), kar predstavlja znesek 595,06 EUR, in povzelo dodaten pogoj iz 27. člena ZSVarPre, da premoženje prosilca in njegovih družinskih članov ne sme dosegati oziroma presegati 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (14.281,44 EUR).

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica in njen partner v obdobju zadnjih šestih mesecev nista prejemala obdavčljivih dohodkov, predlog za taksno oprostitev pa je zavrnilo, ker je tožnica lastnica nepremičnine na parc. št. 1, k.o. X. Ker je nepremičnina ocenjena na vrednost 311.881,00 EUR, gre za premoženje, ki presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Iz slednjega razloga po oceni sodišča prve stopnje tožnica ni upravičena do oprostitve plačila sodne takse.

6. Tožnica takšen zaključek sodišča prve stopnje utemeljeno izpodbija. Že v predlogu za taksno oprostitev je namreč navedla, da je od 15. 5. 2017 naprej v postopku osebnega stečaja, ki s vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. St 000. Navedeno je tudi izkazala z oklicem o začetku postopka osebnega stečaja (A9). Navedla je, da celotna nepremičnina predstavlja stečajno maso v postopku osebnega stečaja nad tožnico in je tožnica ne more uporabljati in z njo ne sme razpolagati, prav tako pa je ne sme in ne more unovčiti, da bi lahko iz kupnine poravnala odmerjeno sodno takso v predmetni zadevi. Tožnica utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje iz javnih evidenc razvidno dejstvo, da je tožnica v postopku osebnega stečaja, spregledalo in neutemeljeno ni upoštevalo dejstva, da tožnica s sporno nepremičnino ne sme razpolagati na način, da bi jo sama unovčila. Ravno to pa od nje zahteva sodišče prve stopnje. Ker gre torej za premoženje, s katerim tožnica dejansko ne more razpolagati,1 tega pri odločanju o taksni oprostitvi in pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice in njenih družinskih članov ni mogoče upoštevati.

7. Ker je sicer sodišče prve stopnje po vpogledu v evidenco FURS ugotovilo, da tožnica in njen partner v zadnjih šestih mesecih nista prejemala obdavčljivih dohodkov (oziroma je tožnica sama navajala, da je partner prejemal le plačo, ki se mesečno giblje okrog zneska minimalne plače), iz predloženih podatkov pa nadalje izhaja, da tožnica živi v skupnem gospodinjstvu s partnerjem in dvema otrokoma (ki sta mladoletna in ne prejemata obdavčljivih dohodkov), je zaključiti, da mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z SVarPre (595,06 EUR).

8. Glede na materialni položaj tožnice in njenih družinskih članov sodišče druge stopnje ugotavlja, da je predlog tožnice za oprostitev plačila sodne takse v višini 1.227,00 EUR utemeljen. Sodišče druge stopnje je zato sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je predlogu tožnice za oprostitev plačila sodne takse za redni postopek ugodilo in posledično razveljavilo odločitev o odlogu plačila sodne takse. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na 3. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP.

1 Glej 386. člen ZFPPIPP.