Jedro

Kadar tožeča stranka izpodbija odločbe delodajalca ni dolžna postaviti zahtevka, v kolikor ga pa postavi, sodišče nanj ni vezano (23. člen ZDSS). Sodišče prve stopnje bo zato moralo v ponovljenem postopku ugotoviti ali je delodajalec odločil o ugovoru tožnice zoper prvostopni sklep in nato postopati dalje in odločiti o zahtevku po vsebini, upoštevajoč določbe 1. oziroma 3. odstavka 24. člena ZDSS.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se razveljavi točka I. 1. odstavka izreka izpodbijane sodbe ter 2. odstavek izreka in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V preostalem delu se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nerazveljavljenem delu (točka II. 1. odstavka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin zahtevek na ugotovitev, da je tožnica še vedno v rednem delovnem razmerju za nedoločen čas z vsemi pravicami iz dela in po delu pri toženi stranki ter, da se kot nezakonit razveljavi sporazum o prenehanju delovnega razmerja z dne 30.11.1993. Sodišče je sklenilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Zoper zgoraj navedeno sodbo se pritožuje tožeča stranka smiselno zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da nikoli ni podpisala sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, niti sklepa o prevzemu na delo v drugo organizacijo. Ni točna ugotovitev sodišča, da je bila tožeča stranka zaposlena v poslovalnici v ...že 7 let, temveč je bila premeščena iz M. v S. šele takrat, ko je tožena stranka že vedela, da bo salon v S. prodan ali lastninjen. Pritožnica meni, da dejstvo, da je sklenila delovno razmerje z novo najemnico salona, ni bistveno za rešitev tega spora, v sklenitev delovnega razmerja je bila namreč prisiljena, ker bi sicer ostala brez sredstev za preživljanje sebe in otroka.

Predlaga da Višje delovno in socialno sodišče sodbo razveljavi in ugodi zahtevku oz. da zadevo vrne v novo obravnavanje sodišču prve stopnje.

Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem prereka vse navedbe tožnice in predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

Navaja, da je sklep o prevzemu na delo v drugo organizacijo nadomestil sporazum o prenehanju delovnega razmerja ter da je postal pravnomočen in je tožnica z novo delodajalko sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, tako, da je odločitev prvostopnega sodišča pravilna.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in glede absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka ter pravilne uporabe materialnega prava skladno z določbo 2. odstavka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. SFRJ št. 4/77 do 27/90) in ugotovilo, da prvostopno sodišče ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, ko preizkuša sodbo sodišča prve stopnje, ni pa v celoti razčistilo dejanskega stanja glede prenehanja delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki oz.

glede sklepa o prevzemu na delo v drugo organizacijo, tako, da v tem delu pritožbeno sodišče ni moglo preizkusiti, ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno.

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo zahtevek na razveljavitev sporazuma o prenehanju delovnega razmerja z dne 30.11.1993. V postopku na prvi stopnji je bilo namreč nesporno ugotovljeno, da navedeni sporazum ni bil nikoli podpisan in da tožnici tudi ni prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki na podlagi navedenega sporazuma o prenehanju dleovnega razmerja z dne 30.11.1993. Ker torej sporazum o prenehanju delovnega razmerja ni bil sklenjen, ga tudi ni mogoče razveljaviti, pri čemer pritožbeno sodišče še pripominja, da tožeča stranka tudi ni izkazala pravnega interesa za navedeni zahtevek in so tudi pritožbene navedbe glede sporazuma neupoštevne.

Sodišče prve stopnje pa ni popolno ugotovilo dejanskega stanja glede prenehanja delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki oz. prehoda na delo k drugemu delodajalcu. Sodišče prve stopnje v tem delu ni bilo vezano na zahtevek glede na določbo 23. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Ur. list RS št. 19/94), ki je veljal v času odločanja pred sodiščem prve stopnje. Iz predloga, sedaj tožbe, namreč izhaja, da je predlagateljica zahtevala tudi presojo odločbe o prevzemu na delo k drugemu delodajalcu, zoper katero je ugovarjala dne 15.1.1994 in ugovor tudi priložila v spis. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je tožena stranka zahtevo za varstvo pravic zoper sklep o prevzemu na delo v drugo organizacijo z dne 27.12.1993, ki je bila vložena dne 5.1.1994, obravnavala in ali je tako sklep o prevzemu na delo v drugo organizacijo sploh postal dokončen. V tem sporu bo sodišče namreč moralo presoditi zakonitost sklepa o prehodu na delo k zasebni delodajalki. Najprej bo moralo ugotavljati, ali so bile izpolnjene vse procesne predpostavke, to pomeni, ali je sklep postal dokončen in nadalje, ali je bil izpodbijani sklep zakonit, to pomeni, ali so bili izpolnjeni pogoji, določeni v zakonu in pravilniku o delovnih razmerjih tožene stranke, katerega bo sodišče prve stopnje moralo še pribaviti. Pri ponovnem odločanju bo sodišče prve stopnje moralo upoštevati določbe 1. odstavka 24. člena ZDSS, oziroma, v kolikor bo ugotovilo, da tožnica uveljavlja sodno varstvo iz razloga, ker delodajalec ni odločil o njeni zahtevi za varstvo pravic, uporabiti določbo 3. odstavka 24. člena ZDSS.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke delno ugodilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe in zadevo v razveljavljenem delu vrnilo sodišču prve stopnje, da bo lahko v nakazani smeri dopolnilo dokazni postopek in nato o zahtevku ponovno odločilo. Razveljavilo je tudi sklep o stroških, da bo sodišče prve stopnje lahko o njih ponovno odločalo skupaj z glavnim zahtevkom.