Jedro

Za odločanje o sporu o pristojnosti med okrajnima sodiščema z območij različnih višjih sodišč je stvarno pristojno Vrhovno sodišče.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je po predlogu Okrajnega sodišča v Ljubljani zoper storilca prekrška M.P. izdalo sklep o določitvi uklonilnega zapora, ker ni plačal globe, izrečene s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani. Storilec je po prejemu omenjenega sklepa pri Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu vložil predlog za nadomestitev plačila globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je storilčev predlog odstopilo krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Slednje je sprožilo spor o pristojnosti, saj naj bi bilo za odločitev o predlogu za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti krajevno pristojno Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu, ter zadevo posredovalo v odločanje Višjemu sodišču v Ljubljani. Slednje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je za odločanje o omenjenem storilčevem predlogu pristojno Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu.

2. Zoper takšen sklep višjega sodišča je Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve prvega odstavka 83. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) in predlagalo, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in odloči o sporu o pristojnosti.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo kaznovanemu M.P., ki se o zahtevi ni izjavil. B.

4. Vrhovni državni tožilec v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da po prvem odstavku 83. člena ZP-1 o sporu o pristojnosti med sodišči odloča skupno neposredno višje sodišče. V obravnavanem primeru je to lahko le Vrhovno sodišče, saj Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu spada pod Višje sodišče v Mariboru, Okrajno sodišče v Ljubljani pa pod Višje sodišče v Ljubljani. Vložnik zahteve ob predlogu, da o sporu o pristojnosti odloči Vrhovno sodišče, navaja, da je bila odločitev Višjega sodišča v Ljubljani utemeljena glede na določbo tretjega odstavka 202.b člena ZP-1, po katerem o predlogu za nadomestitev globe odloča sodišče, ki je izdalo sklep o uklonilnem zaporu, kar je v obravnavanem primeru Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu.

5. Vložnik zahteve utemeljeno navaja, da je v obravnavani zadevi o sporu o pristojnosti odločilo stvarno nepristojno sodišče. Po določbi prvega odstavka 83. člena ZP-1 o sporu o pristojnosti med sodišči odloča skupno neposredno višje sodišče, po določbi 2. točke 104. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) višja sodišča odločajo o sporih o pristojnosti med okrajnimi oziroma okrožnimi sodišči s svojega območja, po določbi 5. točke 105. člena ZS pa je Vrhovno sodišče pristojno za odločanje o sporih o pristojnosti med nižjimi sodišči, razen v primerih, ko zakon določa, da je za odločanje o takšnem sporu pristojno drugo sodišče. Glede na določbe prvega odstavka 114. člena ZS, drugega odstavka 115. člena ZS in drugega odstavka 116. člena ZS spada Okrajno sodišče v Ljubljani v območje Višjega sodišča v Ljubljani, Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu pa v območje Višjega sodišča v Mariboru. Ob povedanem Vrhovno sodišče ugotavlja, da Višje sodišče v Ljubljani ni bilo stvarno pristojno za odločanje o sporu o pristojnosti med Okrajnim sodiščem v Ljubljani in Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu. V obravnavanem primeru, ko gre za odločanje o sporu o pristojnosti med okrajnima sodiščema z območij različnih višjih sodišč, je za odločanje stvarno pristojno Vrhovno sodišče. Iz tega razloga je bilo potrebno zahtevi za varstvo zakonitosti v zvezi z zatrjevano kršitvijo prvega odstavka 83. člena ZP-1 ugoditi in razveljaviti izpodbijani sklep Višjega sodišča v Ljubljani.

6. Predlogu vložnika zahteve, naj Vrhovno sodišče odloči tudi o sporu o pristojnosti, pa ni bilo moč slediti. V postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti Vrhovno sodišče presoja zatrjevane kršitve zakona, storjene s pravnomočno sodno odločbo ali s sodnim postopkom, ki je tekel pred to pravnomočno odločbo, ne more pa odločati o sporu o pristojnosti. Zato je bilo potrebno obravnavano zadevo po razveljavitvi izpodbijanega sklepa vrniti v nadaljnje postopanje vložniku predloga za odločitev o sporu o pristojnosti, to je Okrajnemu sodišču v Ljubljani.