Jedro

Pogodba o dosmrtnem preživljanju je nična iz razloga, ker ni bila sklenjena v predpisani obliki notarskega zapisa.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh, od vročitve te sodbe, povrniti tožeči stranki njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 1.116,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedeno sodbo razsodilo, da je izročilna in zapustna izjava, ki sta jo 6. 4. 2018 sklenila tožnik S. I. F., EMŠO: ..., stanujoč ..., kot izročitelj - zapustnik in toženec M. T., EMŠO: ..., stanujoč ..., kot prejemnik z vsebino, ki je navedena v 1. točki izreka, nična (1. točka izreka). Razsodilo je tudi, da je tožena stranka dolžna v 15 dneh izročiti tožeči stranki 4 originalne izvode izročilne in zapustne izjave 6. 4. 2018 s prilogami (2. točka izreka) in da tožena stranka v celoti nosi stroške postopka (3. točka izreka).

2. Tožena stranka (v nadaljevanju toženec) pravočasno pritožbeno izpodbija to sodbo v celoti brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Kot pravni temelj pritožbe navaja Ustavo RS, ZPP, Zakon o sodiščih, Obligacijski zakonik, sodbo VSL II Cp 902/2019 z dne 28. 8. 2019, sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, Listino evropske unije o temeljnih pravicah, Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, 1. člen Protokola h Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Splošno deklaracijo človekovih pravic. Navaja, da sodišče ni ugotovilo resničnega stanja, da je ves čas poznanstva pomagal tožniku brez plačila. Ne oporeka ničnosti sklenjene listine, v kolikor je to resnična želja tožnika in to ni posledica neprestanih pritiskov s strani tretjih oseb, ki se želijo okoristiti s premoženjem tožnika. Navaja tudi, da je bila sklenjena izročilna in zapustna listina in ne pogodba, saj še niso znane vse sestavine pogodbe. Ne oporeka ničnosti izročilne in zapustne izjave, saj mu nikoli ni šlo za tožnikovo premoženje, ampak za zavarovanje tožnikovih pravic in koristi. Navaja, da je tožnik manipuliran s strani tretjih oseb in je zaradi pritiskov s strani tretjih oseb zoper njega vložil tožbo in kazensko ovadbo. Tožniku je pomagal pri opravilih, mu nudil podporo in mu ves čas stal ob strani, prav tako je bilo tako s strani toženca (pravilno tožnika). Ni resnično, da je pri tožniku zavestno povzročil zmoto in je zato tožnik podpisal izročilno in zapustno izjavo. Vsi z njegove strani predlagani dokazi, predvsem audio posnetek ob podpisu izročilne in zapustne izjave, izkazujejo, da je bilo soglasje volje prisotno in tožnik ni bil v zmoti. S tožnikom se poznata že 35 let. Imata odnos kot oče in sin, zato ga je tožnik pooblastil, da mu je rešil več zadev, ki bi grobo posegle v tožnikovo premoženje. Tretje osebe so po vložitvi kazenske ovadbe zoper toženca, začele s prodajo tožnikovega premoženja, čeprav tožnik trdi, da želi ohraniti vsa zemljišča. Navaja, da je zaustavil sečnjo tožnikovega gozda, zaustavil je javno dražbo tožnikovih nepremičnin v vrednosti 750.000,00 EUR, tudi tožnikovega doma, v imenu tožnika se je dogovarjal z lastniki vikendov za cesto, opravil je usposabljanje za varno delo z motorno žago, nacionalno poklicno kvalifikacijo za zeliščarja, naredil je tečaj za varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki. Tožnik ni bil prisiljen v podpis izročilne in zapustne izjave, večkrat je bilo tožniku obrazloženo o obveznostih in pravicah, ki so navedene v pogodbi. Nikoli ni nihče tožencu (pravilno tožniku) zatrjeval, da je potrebno podpisati papirje zaradi lažje ureditve denacionalizacije. Tožniku je bilo vse obrazloženo, tudi večkrat je bil pozvan, če razume za kaj gre. V potrditev navedenih pritožbenih trditev predlaga izvedbo dokazov. Navaja, da sodišče ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, iz katerih je razvidno, da je tožnik voden in manipuliran in da ga toženec ni želel niti prevarati niti ogoljufati. Sodišče bi moralo upoštevati audio posnetek ob podpisu izročilne in zapustne listine, iz katerega izhaja, da je tožnik listino podpisal prostovoljno brez pritiskov, tudi nihče ga ni pregovarjal. Sodišče bi moralo upoštevati vsa dejstva, zaslišati priče in izvesti dokaze, audio posnetek in priložene listine, iz katerih je razvidno, da je tožnik že bil izkoriščan s strani oseb, ki na njega pritiskajo, in nikakor ne drži stališče sodišča, da niso ti dokazi relevantni, saj izkazujejo, da je tožnik pod nadzorom tretjih oseb, tudi pravnice, ki ga zastopa, saj je bila vključena že v preteklosti v zadeve, ki jih je moral rešiti v korist tožnika. VSL je v sodbi II Cp 902/2019 zadevo vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, ker ni zaslišalo tožnika in prič ter zaradi tega ni ugotovilo resničnega dejanskega stanja. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi v celoti ugodi.

3. Tožnik v po pooblaščenki vloženem odgovoru na pritožbo obrazloženo nasprotuje pritožbenim navedbam toženca, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo primarnemu tožbenemu zahtevku tožnika in ugotovilo ničnost izročile in zapustne izjave 6. 4. 2018. Pri odločitvi je uporabilo pravilno pravno podlago, ki je podana v določbah Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) in Zakona o notariatu (v nadaljevanju: ZN). S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti (prvi odstavek 557. člen OZ). Ta pogodba lahko obsega tudi druge premičnine preživljanca, ki pa morajo biti v pogodbi navedene (drugi odstavek 557. člena OZ). Za pogodbe o dosmrtnem preživljanju se štejejo tudi pogodbe, s katerimi se proti obljubi dediščine dogovori skupnost življenja ali skupnost premoženja, ali da bo en pogodbenik skrbel za drugega in ga varoval, mu obdeloval posestvo in po njegovi smrti oskrbel pogreb, ali kaj drugega v istem namenu (tretji odstavek 557. člena OZ). Pogodba o dosmrtnem preživljanju mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa (558. člen OZ). Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, je nična, če iz namena predpisa, s katerim je določena oblika, ne izhaja kaj drugega (prvi odstavek 55. člena OZ). V obliki notarskega zapisa morajo biti sklenjeni pravni posli, za katere zakon določa, da morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa, tovrstni posli, ki niso sklenjeni v obliki notarskega zapisa, so nični (4. točka 47. člena ZN in 48. člen ZN).

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik 6. 4. 2018 podpisal izročilno in zapustno izjavo, s katero je izjavil, da svoje premoženje zapušča tožencu, ki se je zavezal, da bo tožnika preživljal, izročitev v smislu prenosa lastništva pa je odložena do tožnikove smrti. Navedeno izročilo in zapustno izjavo je glede na njeno vsebino, ki pritožbeno ni sporna, ob uporabi določb 557. člena OZ pravilno opredelilo kot (dvostransko) pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Toženec v pritožbi navaja, da ne oporeka ničnosti navedene izročilne in zapustne izjave, kot tudi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da navedena pogodba ni sestavljena v obliki notarskega zapisa. Zato je ob uporabi 558. člena OZ ter 47. in 48. člena ZN pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je navedena pogodba o dosmrtnem preživljanju, ki ni sklenjena v predpisani obliki notarskega zapisa, nična, in ne more konvalidirati tudi v primeru, če bi bila deloma ali v pretežnem delu izvršena (sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 172/2006 z dne 2. 10. 2008). Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno že iz tega razloga ugodilo primarnemu tožbenemu zahtevku tožnika.

7. Ker je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je navedena pogodba o dosmrtnem preživljanju nična iz razloga, ker ni bila sklenjena v predpisani obliki notarskega zapisa, je posledično utemeljeno zavrnilo dokazne predloge (zaslišanja strank, prič, določitev izvedencev, DVD in podatke GURS), katere je toženec predlagal v potrditev dejstev o obstoju tožnikove volje za sklenitev navedene pogodbe, saj so bili ti za obravnavano zadevo nepotrebni, ker je bilo o zadevi mogoče odločiti že na podlagi izvedenih listinskih dokazov ter določb OZ in ZN.

8. Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe postopka, ker ni izvedlo vseh s strani toženca predlaganih dokazov. Zavrnitev dokaznega predloga sama po sebi ne predstavlja kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS oziroma pravice do poštenega sojenja in s tem kršitev pravice do izjave stranke v postopku, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Navedeno ustavno jamstvo stranki ne zagotavlja pravice do izvedbe vseh dokazov, ki jih je predlagala. Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso pomembni, ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati, mora pa zavrnitev dokaznega predloga stranke ustrezno obrazložiti. Sodišče torej ni dolžno izvesti vseh dokazov, ki jih pravdni stranki predlagata, ampak le tiste, ki so potrebni za odločitev v konkretni zadevi (213. člen ZPP). Zahteva, da mora biti zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložena pomeni, da mora sodišče z razumnimi razlogi pojasniti nepotrebnost ali nerelevantnost predlaganega dokaza. Tej zahtevi je sodišče prve stopnje z že povzetimi razlogi v 7. točki obrazložitve te sodbe tudi v celoti zadostilo. Zato ni podana kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, kršitev pravice do izjave in poštenega sojenja, in tako tudi ni podana smiselno pritožbeno očitana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Prav tako iz navedenih razlogov ni utemeljeno pritožbeno sklicevanje na sodbo VSL II Cp 902/2019 z dne 28. 8. 2019 in vse v pritožbi opredeljene sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, saj ne obravnavajo primerljivega dejanskega stanja, kot v obravnavani zadevi.

9. Sodišče prve stopnje je v 5. točki obrazložitve izpodbijane sodbe tudi pojasnilo, da se je prepričalo o pravdni sposobnosti tožnika, da nastopa kot stranka (80. člen ZPP). Pritožbene navedbe toženca, ki se nanašajo na obstoj tožnikove volje za sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju in opisujejo odnos med tožnikom in tožencem, pa ne vplivajo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, saj se ne nanašajo na odločilna dejstva o ničnosti pogodbe.

10. Ob obrazloženem je sodišče druge stopnje zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in ugotovitvi, da se sodišču prve stopnje niso pripetile kršitve, na katere mora sodišče druge stopnje paziti samo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Tožnik se je v odgovoru na pritožbo obrazloženo opredelil do pritožbenih navedb toženca, zato so stroški v zvezi z odgovorom na pritožbo potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je tožniku na podlagi stroškovnika priznalo stroške za sestavo odgovora na pritožbo 1500 točk po 1. točki tar. št. 21 v zvezi s tar. št. 18 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), priglašene materialne stroške 25 točk po 11. členu OT in 22 % DDV po drugem odstavku 2. člena OT v znesku 201,30 EUR, kar vse skupaj znaša 1.116,30 EUR. Te pritožbene stroške mora toženec v 15 dneh, od vročitve te sodbe, povrniti tožniku z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, do plačila.