Jedro

Znižanja plačila ni dopustno opredeliti z vsoto stroškov, ki so potrebni za odpravo napake, ampak je kriterij znižanja plačila sorazmerje (ne razlika) vrednosti izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako.

Dokazni predlog "kot do sedaj predlagani dokazi" ne predstavlja substanciranega dokaznega predloga.

Ni mogoče šteti, da dokazni predlogi za zaslišanje strank in prič pomenijo zahtevo za izvedbo naroka. Stranka mora izvedbo naroka zahtevati izrecno.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 229,50 EUR stroškov pritožbenega postopka v osmih dneh po vročitvi te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku tega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati 2.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 10. 2022 dalje do plačila. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti 627,98 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka (16. dne) dalje do plačila.

2.Zoper izpodbijano sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovni postopek sodišču prve stopnje.

3.Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem pritožbenemu sodišču predlaga, da v celoti zavrne pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdi prvostopenjsko sodbo ter toženi stranki naloži, da tožeči stranki povrne stroške tega odgovora na pritožbo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti dalje.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Ker se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče ta gospodarski spor skladno s prvim odstavkom 495. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. O pritožbi je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Navedeno pomeni, da je pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, na relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka pa se ne ozira.

6.Tožeča stranka s tožbo v tem postopku od tožene stranke zahteva plačilo neplačanega dela računa, ki ga je toženi stranki izstavila za plačilo izvedbe strojnih ometov na dvostanovanjskem objektu v A.

7.Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe, na katere je pritožbeno sodišče vezano, izhaja, da sta stranki sklenili ustno pogodbo, s katero se je tožeča stranka zavezala za toženo stranko izdelati strojne omete na dvostanovanjskem objektu v A., tožena stranka pa se je zavezala k plačilu opravljenih del. Tožeča stranka je naročeno delo opravila v celoti. Tožeča stranka je za opravljeno delo toženi stranki izstavila račun v višini 13.789,40 EUR, ki ga je tožena stranka poravnala v višini 11.289,40 EUR, zneska 2.500,00 EUR pa ni poravnala. Izvedeno delo je imelo določene nepravilnosti (neravne stene), za katere odgovarja tožeča stranka. Napake niso bile takšne, da bi bilo zaradi njih opravljeno delo neuporabno. Sodišče prve stopnje je presodilo, da tožena stranka ni postavila sklepčnega ugovora za znižanje plačila kot enega izmed jamčevalnih zahtevkov zaradi napak opravljenega posla. Znižanja plačila ni dopustno opredeliti z vsoto stroškov, ki so potrebni za odpravo napake, temveč se skladno s 640. členom Obligacijskega zakonika (OZ) plačilo zniža v razmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako. Tožena stranka bi morala za sklepčnost ugovora znižanja plačila zaradi napake podati ustrezne trditve, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti razmerje med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo tega dela ob sklenitvi pogodbe z napako. Ker tožena stranka takšnih trditev ni podala, ni postavila sklepčnega ugovora za znižanje plačila. Zato po presoji sodišča prve stopnje ni uspela izpodbiti utemeljenosti tožbenega zahtevka. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

8.Pritožnica sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da ni obrazložilo, katero abstraktno pravno normo je uporabilo in kakšen je konkretni dejanski stan spornega primera. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo pravno podlago za odločitev, tako da se je sklicevalo na konkretne člene Obligacijskega zakonika, ki jih je uporabilo. Na jasen in razumljiv način je navedlo tudi, katera dejstva je štelo za nesporna, katera dejstva je štelo za dokazana in katerih dejstev ni ugotavljalo, ker so se ob pravilni uporabi materialnega prava izkazala za pravno neodločilna. Izpodbijana sodba ni brez razlogov in nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti.

9.Pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava, ker sodišče prve stopnje navaja, da je bila med strankama sklenjena ustna gradbena pogodba, hkrati pa govori tudi o podjemni pogodbi, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je bila med strankama sklenjena ustna gradbena pogodba, ki je posebna vrsta tipične podjemne pogodbe, katere predmet je izdelava nove stvari - izgradnja objekta oziroma izvedba drugih gradbenih del. Pojasnilo je tudi, da se upoštevajoč določbo 660. člena OZ za izvajalčevo odgovornost za stvarne napake uporabljajo pravila o podjemnikovi odgovornosti za stvarne napake, urejena v poglavju o podjemni pogodbi, ter da v konkretnem primeru povsem natančna razmejitev med gradbeno in podjemno pogodbo za rešitev tega spora niti ni bistvena. Navedena stališča sodišča prve stopnje so materialnopravno pravilna, pritožbeni očitek, da se v tem delu izpodbijana sodba glede prava, ki naj bi bilo uporabljeno, ne da preizkusiti, pa ni utemeljen.

10.Materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da v primeru uveljavljanja jamčevalnega zahtevka za znižanje plačila ni relevanten strošek odprave napak, je pravilno. 640. člen OZ določa, da se plačilo zniža v razmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako. Načelo enake vrednosti dajatev se po 640. členu OZ z uveljavitvijo zahtevka za sorazmerno znižanje plačila uresniči tako, da se plačilo zniža v razmerju med vrednostjo opravljenega posla ob sklenitvi pogodbe brez napak in vrednostjo, ki bi jo takrat imel posel z napako. Znesek, za katerega se plačilo zniža, se izračuna tako, da se višina (absolutni znesek) plačila, ki bi ga na podlagi pogodbe moral opraviti naročnik, pomnoži z deležem (odstotkom) sorazmernega znižanja plačila.¹ Odločilno je torej razmerje med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako, in ne z odpravo napake povezani stroški. Sodna praksa je že zavzela omejujoče stališče, da znižanja plačila ni dopustno opredeliti z vsoto stroškov, ki so potrebni za odpravo napake, ampak je kriterij znižanja plačila sorazmerje (ne razlika) vrednosti izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako. Zadostna in ustrezna trditvena podlaga za utemeljitev zneska znižanja plačila obsega navedbe: kakšna je bila vrednost dela brez napake ob sklenitvi pogodbe (tržna vrednost brez napake), kakšna je vrednost dela z napako ob sklenitvi pogodbe (ocenjena tržna vrednost ali hipotetična vrednost dela z napako), razmerje med njima v odstotku ali ulomku, zahtevano znižanje, ki je zmnožek pogodbene cene in razmerja znižanja.²

izdalo sodbo brez razpisa naroka za glavno obravnavo. Pojasnilo je, da je dokazne predloge za zaslišanje pravdnih strank in predlaganih prič zavrnilo kot nepotrebne, saj je v luči v nadaljevanju obrazloženega dejstva, da tožena stranka ni podala izrecnega sklepčnega jamčevalnega ugovora na znižanje plačila, lahko obstoj odločilnih dejstev ugotovilo že na podlagi izvedenega dokaznega postopka z listinskimi dokazi. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da zaradi dejstva, da je toženkin ugovor za znižanje plačila nesklepčen, ni bilo potrebno izvajanje dokazov z zaslišanjem strank in prič. Pritožbena navedba, da je tožena stranka zahtevala, da se v postopku zaslišijo stranke in priče, zaradi česar je tako zahtevala izvedbo naroka, pa ni utemeljena. Ni mogoče šteti, da dokazni predlogi za zaslišanje strank in prič pomenijo zahtevo za izvedbo naroka. Stranka mora izvedbo naroka zahtevati izrecno.

Ker je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe brez razpisa naroka iz drugega odstavka 454. člena ZPP, ni zagrešilo kršitve določb pravdnega postopka s tem, ko je izdalo sodbo brez razpisa naroka.

17.Ker so toženkini pritožbeni očitki neutemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

18.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo po predloženem stroškovniku in v skladu z Odvetniško tarifo (OT). Stroški pritožbenega postopka tožeče stranke obsegajo stroške sestave odgovora na pritožbo v višini 375 točk, kar znaša 225,00 EUR (tar. št. 22/1 OT) in materialne stroške v višini 4,50 EUR (tretji odstavek 11. člena OT), kar skupaj znaša 229,50 EUR. Tako odmerjene stroške pritožbenega postopka je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti v roku osmih dni po prejemu te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku tega roka dalje do plačila.

-------------------------------

1N. Plavšak, E-paket Obligacije z e-komentarjem OZ, komentar k 640. členu OZ, Tax-Fin-Lex.

2P. Mlakar Adam, Gradbena pogodba - procesni vidik jamčevalnih zahtevkov, Pravosodni bilten (PB), št. 1/2023, str. 37-56; VSRS Sodba II Ips 38/2012 z dne 17. 10. 2013, VSRS sodba in sklep II Ips 348/2013 z dne 20. 8. 2015, VSL Sodba I Cpg 706/2019 z dne 15. 1. 2020.

3Ta določa, da sodišče brez razpisa naroka izda odločbo o sporu, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena tega zakona ni zahtevala.

4Glej npr. N. Betetto v Pravdni postopek : zakon s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana, GV Založba, 2009, str. 722; VSL sodba I Cpg 1219/2012 z dne 17. 10. 2013, VSL Sodba I Cpg 193/2021 z dne 9. 3. 2022.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 454, 454/2 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 639, 639/3, 640, 660

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.