Jedro

Ponarejena je namreč listina, ki ne izvira od osebe, ki je na njej navedena kot izdajatelj, pri tem pa ni pomembno ali gre za resnično ali neresnično vsebino.

Izrek

I. Pritožba okrožne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbenega postopka obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je s sodbo I K 1271/2021 z dne 23. 6. 2022 po 358. členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) obdolženo A. A. oprostilo obtožbe zaradi storitve dveh kaznivih dejanj ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Po prvem odstavku 96. člena ZKP je odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženke ter nagrada in potrebni izdatki njene zagovornice bremenijo proračun.

2. Zoper sodbo se je zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožila okrožna državna tožilka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugega sodnika.

3. Na pritožbo je odgovorila zagovornica obdolžene A. A., ki pritožbi nasprotuje ter predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega ostavka 371. člena ZKP pritožnica uveljavlja z navajanji, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, ker sodišče prve stopnje ni dokazno ocenilo izpovedbe prič B. B., C. C. in Č. Č., prav tako ni pojasnilo, zakaj je izpovedba priče D.D. neverodostojna, niti se ni opredelilo do razhajanj v ugotovitvah izvedenskega mnenja, do samega zagovora obdolženke ter tudi do izpovedbe prič E. E. in F. F.. Takšnim pritožbenim zatrjevanjem ni mogoče pritrditi. Uveljavljana kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je (med drugim) podana, če sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi popolnoma nejasni. Odločilna dejstva, ki predstavljajo dejanski temelj sodbe, so tista dejstva, ki se nanašajo na predmet obtožbe in na katerih neposredno temelji uporaba materialnega in procesnega zakona. Glede teh pa ima izpodbijana sodba prepričljive razloge. Sodišče prve stopnje je namreč svoje zaključke, da ni dokazano, da je obdolženka storila očitani kaznivi dejanji ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1, sprejelo na podlagi temeljite ocene pravno relevantnih dejstev in dokazov. Izpovedbe v pritožbi izpostavljenih prič je ustrezno upoštevalo, prav tako je celostno ocenilo mnenje izvedenca za forenzične preiskave dokumentov, rokopisov in podpisov dr. G. G.. Razen tega pa sodišče ni dolžno ugotavljati vseh dejstev, za katere stranka misli, da so pomembna in da jih je potrebno ugotoviti, ampak ugotavlja tista dejstva, ki so odločilna in za katera sámo oceni, da so v konkretni zadevi pomembna za pravilno uporabo materialnega in procesnega zakona, kar pa je sodišče prve stopnje v konkretni zadevi tudi storilo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

6. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje v obravnavani zadevi ugotovilo pravilno in popolno. Razjasnilo je vsa odločilna dejstva, zbrane dokaze in zagovor obdolženke je pravilno ocenilo, na tej podlagi pa tudi zanesljivo zaključilo, da ni dokazov, da je obdolženka uporabila ponarejeni listini, kot se ji očita v obtožnem predlogu, zaradi česar jo je utemeljeno oprostilo obtožbe. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi prepričljivo obrazložilo, pritožbene navedbe državne tožilke v smeri zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa pravilnosti dejanskih ugotovitev in pravnih zaključkov izpodbijane sodbe ne morejo omajati. Z razlogi, ki jih je v sodbi o odločilnih dejstvih navedlo sodišče prve stopnje, se pritožbeno sodišče v celoti strinja in jih kot pravilne povzema.

7. Bistvo vseh navedb pritožnice je v zavzemanju za drugačno oceno izvedenih dokazov ter trditvi, da je izvedensko mnenje sodnega izvedenca G. G. nejasno in pomanjkljivo. Takšnim pritožbenim stališčem pa ni mogoče pritrditi.

8. Pritožnica poskuša s selektivnim povzemanjem mnenja sodnega izvedenca za forenzične preiskave dokumentov, rokopisov in podpisov G. G. izpodbiti njegovo verodostojnost, vendar je pri tem neuspešna. Njeno sklicevanje le na del ugotovitev izvedenca vodi do zmotne ocene navedenega dokaza, saj je izvedensko mnenje treba razumeti kot celoto in kot takšnega ga je povzelo sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe, v točkah 10 in 18 razlogov pa je tudi pravilno navedlo, zakaj sprejema izvedenčeve zaključke. Izvedenec je mnenje pripravil natančno, po temeljitem pregledu in analizi spornih in primerjalnih podpisov ter v skladu s pravili znanosti in stroke. Na glavni obravnavi je argumentirano odgovoril na vsa zastavljena vprašanja strank in sodišča, medtem ko pritožnica z drugačno razlago izvedenskega mnenja (da vplivani primerjalni podpisi ne morejo predstavljati podlage za strokovno mnenje na ravni gotovosti, da je oškodovana D. D. primerjalne podpise podala po svojem zaslišanju na glavni obravnavi, ko je bila jezna in močno vznemirjena, zaradi česar so podpisi omejeno uporabni) ne more biti uspešna. Izvedenec je pri izdelavi osnovnega mnenja z dne 3. 12. 2021 imel na voljo petnajst primerjalnih podpisov oškodovane D. D., od tega deset originalnih in pet fotokopij. Glede desetih originalnih podpisov, ki jih je oškodovanka dala na glavni obravnavi (priloga C2), je izvedenec pojasnil, da so okorni in je v njih videti tresavico, kar je lahko posledica starosti, bolezni ali psihičnega vznemirjenja. Vse to je izvedenec ustrezno upošteval pri izdelavi mnenja, saj je znižal raven podaje mnenja, kot to izhaja iz nadaljevanja njegovega zaslišanja z dne 20. 12. 2021. Ker je izvedenec dodal, da če bi imel na voljo še originale preostalih petih podpisov oškodovanke, bi lahko precej zanesljivo potrdil, da gre na spornih listinah za podpise oškodovane D. D., je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno odredilo dopolnitev izvedenskega mnenja in izvedencu predložilo izvirnike listin iz izvršilnega postopka, na katerih so originalni podpisi oškodovanke. Iz dopolnitve izvedenskega mnenja z dne 5. 1. 2022 izhaja, da je izvedenec sedaj imel na voljo petnajst primerjalnih podpisov, od tega štirinajst originalov in eno fotokopijo. Tako so bili dodatno na voljo štirje originali nevplivnega gradiva. Po podrobni primerjavi spornih in primerjalnih podpisov je izvedenec podal mnenje, da ugotovitve močno podpirajo predpostavko, da je sporna in primerjalne podpise napisala ista oseba (torej oškodovana D. D.). Med spornim in primerjalnim materialom je najti veliko pomembnih podrobnosti (identičnih rokopisnih značilnosti), pomembnih razlik med obema ni. Meni, da je sporna in primerjalne podpise napisala ista oseba. Izpostavil še je, da z dodatnim primerjalnim gradivom okornost dela primerjalnega gradiva ni več problematična, kar pritožnica očitno prezre. Razen tega pa je v ustno dopolnjenem mnenju (glavna obravnava dne 10. 3. 2022) povedal, da imajo podpisi, ki so vzeti ob vznemirjenju, veliko značilnosti, ki so souporabne (te je tudi podrobno analiziral v osnovnem in dopolnjenem izvedenskem mnenju). Kot bistveno je treba poudariti še, da izvedenec pri izdelavi izvedenskega mnenja ni imel na razpolago le v pritožbi problematizirane primerjalne podpise, ki jih je oškodovanka podala na glavni obravnavi, pač pa tudi druge njene originalne podpise iz izvršilnega postopka, za katere je izvedenec povedal, da so nevplivani.

9. Kar zadeva črke R v spornih podpisih, je izvedenec ugotovil, da je enkrat oblikovana kot odprt V, torej s potekom navzdol ter nato ostrim prehodom navzgor, drugič ostro kopasto, torej namesto prehoda navzdol poteza teče v desno in se nato zaključi s potekom navzdol. V primerjalnih podpisih pa je ugotovil, da je R v novih originalnih podpisih vedno izpisan s potekom navzgor, kratko potezo v desno (kopasto ali ostro, lahko tudi nekoliko daljšo) in potem spet navzdol, kar je enako kot pri spornem podpisu na listini, naslovljeni kot umik izvršilnega predloga, medtem ko je kot odprt V znak oblikovan v primerjalnem gradivu v prilogi C2 (vplivani podpisi), kar po mnenju izvedenca pomeni, da gre za skladnost. Na glavni obravnavi dne 10. 3. 2022 je izvedenec glede omejene uporabe vplivanih podpisov in črke R še pojasnil, da je problem vplivanih podpisov v tem, da so linijski izgledi nekoliko slabši, kakovost črke je slabša, drugačna kot pri običajnih podpisih, ni pa problem v sami obliki črke. Pri vplivanih podpisih so drugačni način pisanja, pritiski, hitrost pisanja, tresavica. V nadaljevanju je še dodal, da bi bilo popolnoma nepojmljivo, da bi kdo dva podpisa ponaredil na dva nekoliko različna načina tako variabilno. Kadar gre za prerisovanje več podpisov, so vsi podpisi enaki. Niso različni in ne kažejo take variabilnosti kot sporna podpisa. Vztrajal je pri mnenju, da je sporna in primerjalne podpise napisala ista oseba (oškodovana D. D.). Glede na vse navedeno tudi pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov o strokovnosti in prepričljivosti izvedenskega mnenja, zaradi česar so vse pritožbene dileme v tej smeri neutemeljene. Na samo dokazno vrednost izvedenskega mnenja pa ne vplivajo niti pritožbene trditve, da iz izvedenskega mnenja izhaja, da sporna podpisa nista nastala na isti dan, medtem ko so obdolženka ter priči E. E. in F. F. povedali, da so nastali ob enem dogodku. Bistveno je, da je izvedenec za oba sporna podpisa ter primerljive podpise podal mnenje, da jih je napisala ista oseba, torej oškodovana D. D., kar je tudi sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo. Pri tem pa je prepričljivo pojasnilo, zakaj postavitev drugega izvedenca za forenzično preiskavo pisav ni potrebna (točka 4 obrazložitve izpodbijane sodbe). Takšna odločitev sodišča prve stopnje je povsem utemeljena.

10. V svoji presoji je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi okoliščino, da je obdolženka v obravnavanem času imela na razpolago denarna sredstva za poplačilo dolga (točki 18 in 19 razlogov izpodbijane sodbe). Takšno oceno je pravilno sprejelo na podlagi izpovedb prič E. E. in F. F. ter izpiskov transakcijskih računov imenovanih prič in obdolženke. Navedeno tudi po mnenju pritožbenega sodišča dodatno utrjuje zaključek, da ni dokazano, da je obdolženka storila očitani kaznivi dejanji ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1. 11. Glede na očitke iz obtožbe, ko se obdolženki očita, da je v izvršilnem postopku uporabila kot pravi dve ponarejeni listini (umik izvršilnega predloga in poravnavo izterjave), čeprav je vedela, da oškodovana D. D. takih izjav ni podpisala, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo vsa odločilna dejstva, v točki 6 razlogov izpodbijane sodbe pa pravilno navedlo pravno podlago. Ponarejena je namreč listina, ki ne izvira od osebe, ki je na njej navedena kot izdajatelj, pri tem pa ni pomembno ali gre za resnično ali neresnično vsebino. Dokazni postopek je pokazal, da je sporni listini podpisala oškodovanka, zaradi česar obstaja vsaj razumen dvom, da je obdolženka uporabila ponarejeni listini. Okoliščine glede štetja denarja in preostalih podpisov na poravnavi izterjave, ki jih izpostavlja pritožnica (izpovedbi prič C. C. in E. E.), pa na dokazno oceno (glede na obtožbene očitke) ne morejo vplivati. Ob vsem obrazloženem, upoštevaje razloge, ki jih je v podkrepitev svojih zaključkov navedlo sodišče prve stopnje, pa so neutemeljena pritožbena zatrjevanja v smeri, da je bila izjava o poravnavi izterjave in zavezi o umiku v izvršilnem postopku poslana kasneje, torej po tem, ko je oškodovanka nasprotovala umiku izvršbe.

12. Upoštevaje ugotovljene okoliščine tudi po oceni pritožbenega sodišča ni dokazano, da je obdolženka storila kaznivi dejanji, katerih je obtožena (3. točka 358. člena ZKP). Ker pritožba tudi v ostalem glede odločilnih dejstev ne navaja ničesar, kar bi lahko ovrglo pravilnost dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča, je pritožba zoper oprostilni izrek neutemeljena.

13. Iz navedenih razlogov in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo kršitev kazenskega zakona in bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je o pritožbi odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe (391. člen ZKP).

14. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 96. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP.