Jedro

Tožnica je z vloženim ugovorom zoper sklep o izvršbi, za katerega je zaprosila za pravno pomoč, uspela, kar kaže na to, da je imela v zadevi verjetne izglede za uspeh. Tako, da je Organ za brezplačno pravno pomoč bil dolžan oceniti še finančne pogoje, torej, ali je tožnica upravičena do brezplačne pravne pomoči glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 1408/2020 z dne 4. 12. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku v 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki sestave in vložitve ugovora zoper sklep opr. št. VL 89543/2020 Okrajnega sodišča v Ljubljani zavrgel (I. točka izreka). Prošnja tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki sestave vseh vlog in pravnih sredstev ter zastopanje v postopku opr. št. VL 89543/2020 Okrajnega sodišča v Ljubljani pred sodiščem prve stopnje se zavrne (II. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnica vložila obrazec BPP št. 1 dne 6. 11. 2020, pristojni organ pa ga je prejel v obravnavo 9. 11. 2020, pri čemer tožnica obrazcu BPP št. 1 ni priložila nobenih listin, niti navedla ničesar, da bi Organ za brezplačno pravno pomoč lahko presodil izpolnjevanje 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), kot določa 36. člen ZBPP, niti ni predložila celotnega obrazca BPP št. 1. Organ za brezplačno pravno pomoč je tožnico pozval k dopolnitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, in sicer da predloži kopijo sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 89543/2020, zoper katerega želi vložiti ugovor, da sporoči, kdaj je sklep prejela ter navede dejstva in predloži dokaze, ki izkazujejo verjetnost, da bo v postopku z ugovorom uspela. Tožnica je celoten obrazec BPP št. 1 vložila 16. 11. 2020, dopolnitev pa 17. 11. 2020. Tožnica je obravnavan sklep o izvršbi prejela 5. 11. 2020, pri čemer je rok za vložitev ugovora potekel 13. 11. 2020, Organ za brezplačno pravno pomoč pa je tako delno popolno vlogo prejel 17. 11. 2020, torej po tem, ko je že potekel rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, zaradi česar ni mogel presoditi izpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, oz. so bili pogoji za to izpolnjeni po poteku roka, ko je tožnica v ponovnem pozivu sodišču šele 30. 11. 2020 v celoti dopolnila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Prošnjo v delu, ki se nanaša na dodelitev brezplačne pomoči v obliki sestave vlog in pravnih sredstev ter zastopanje pred sodiščem prve stopnje v izvršilnem postopku je Organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil. Ugotovil je namreč, da v izvršilnem postopku ni bil razpisan noben narok, kot tudi ne bo potrebno vlaganje novih vlog in pravnih sredstev, ker je bil 13. 11. 2020 izdan sklep, št. VL 89543/2020, s katerim je bil sklep o izvršbi z dne 2. 11. 2020 razveljavljen, o zahtevku in stroških pa bo sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Mariboru.

3. Tožnica se z navedeno odločitvijo ne strinja, zato je vložila tožbo v upravnem sporu. V tožbi predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi in prošnji tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v celoti ugodi, podredno, da se vrne zadeva v ponovno odločanje ter priglaša stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožnica je vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči na obrazcu in pri tem med drugim označila in vpisala vse svoje identifikacijske podatke. V vlogi je izrecno navedla, da je prejemnica socialne denarne pomoči, vse po odločbi Centa za socialno delo - CSD. Označila je tudi izvršilno sodišče in opravilno številko zadeve na tem sodišču, smiselno tudi rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi. Po mnenju tožnice je sodišče vlogo prejelo pravočasno dne 6. 11. 2020, nedvomno pred iztekom roka za vložitev ugovora zoper sklep o dovoljeni izvršbi, ki se je iztekel 13. 11. 2020 in vsekakor pred nastopom potrebe oz. dejstev za morebitno vlaganje pisnih vlog in pravnih sredstev v tem izvršilnem postopku. Z vloženo vlogo je tožnica kot vsak pravni laik toženi stranki nudila zadostne in vse potrebne podatke, da bi lahko in morala o vlogi odločiti. Tožnica meni, da Organ za brezplačno pravno pomoč materialnega prava ni pravilno in zakonito uporabil. Tožnica je bila pozvana na dopolnitev vlog in jih je tudi pravočasno dopolnila. Že iz navedenih pozivov izhaja, da je tožena stranka ob izdaji teh vedela in stala na stališču, da je dopustno in možno v skladu z ZBPP o vlogi tožnice odločiti tudi po poteku roka za vložitev ugovora. V nasprotnem primeru tožnice ne bi pozivala na dopolnitev. V konkretnem primeru bi po mnenju tožnice tožena stranka morala na dan izdaje spornega sklepa tudi, če je to 4. 12. 2020 in skoraj tri tedne po poteku roka za vložitev ugovora, odločiti, da se prošnji tožnice ugodi, odločba pa učinkuje od dne vložitve prošnje, to je od 6. 11. 2020 dalje. Nedvomno je v vlogi za brezplačno pravno pomoč tožnica zadostila kriteriju in duhu ZBPP, da bo vložen ugovor zoper sklep o dovoljeni izvršbi. Tožnica meni, da so v konkretnem primeru bile zahteve tožene stranke za dopolnitev prošnje neživljenjske in pretirane, vsekakor nepotrebne in nesmiselne. Organ za brezplačno pravno pomoč je zavrnil prošnjo za brezplačno pravno pomoč, ker je med tem že izvršilno sodišče pred 14. 12. 2020 ugodilo ugovoru tožnice zoper sklep o dovoljeni izvršbi, ta sklep razveljavilo in odločilo, da se zadeva nadaljuje v pravdnem postopku. Vendar odločitev tožene stranke o zavrnitvi vloge tožnice kljub temu ni pravilna in zakonita. Nedvomno tožena stranka mora o vlogi tožnice odločiti v stanju, v katerem je izvršilna zadeva, ko je zahteva za brezplačno pravno pomoč vložena in ne v stanju, v katerem je sodna zadeva v času izdaje sklepa. Tožnica meni, da je izpodbijana odločitev materialno pravno napačna in nezakonita.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je Organ za brezplačno pravno pomoč tožnico pozval k dopolnitvi, in sicer s pozivom z dne 10. 11. 2020 (ki ga je tožnica prejela 13. 11. 2020) ter jo pozval, da predloži kopijo sklepa o izvršbi, zoper katerega želi vložiti ugovor (ki ga tožena stranka v tako kratkem času ni uspela pridobiti na podlagi poizvedb opravljenih po uradni dolžnosti), da sporoči, kdaj je sklep o izvršbi prejela ter da navede dejstva in predloži dokaze, ki izkazujejo verjetnost, da bo tožnica v postopku z ugovorom uspela. Tožnica je celoten obrazec BPP št. 1, torej vse strani obrazca vložila 16. 11. 2020 ter predložila obravnavan sklep o izvršbi z dne 2. 11. 2020, na katerem je navedeno „prejeto 5. 11. 2020“ ter odločbo CSD Maribor o dodeljeni denarni socialni pomoči, ni pa navedla nobenih dejstev in predložila nobenih listin, ki bi izkazovale verjetnost, da bo v postopku z ugovorom uspela. Ugovor, zoper sklep o izvršbi je pravno sredstvo, ki ga lahko stranka izvršilnega postopka vloži zoper sklep o izvršbi v določenem roku, pri čemer pa je potrebno v primeru prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevati določilo 36. člena ZBPP, torej dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči. Namen nujne brezplačne pravne pomoči je, da pristojni organ za brezplačno pravno pomoč prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči obravnava hitro in brez nepotrebnega odlašanja, ni pa njen namen, da bi prosilcem dodelila brez vsakršne vsebinske presoje, torej izpolnjevanja 24. člena ZBPP. Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči mora biti popolna za obravnavo ob upoštevanju 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Glede na navedeno je tako tožnica prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložila 16. 11. 2020, torej po poteku roka za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, pri čemer pa tožena stranka dodaja, da niti prošnja oz. obrazec BPP št. 1 vložen 16. 11. 2020, ni bil popoln v skladu s pozivom tožene stranke, zaradi česar je bilo potrebno ponovno tožnico pozvati k dopolnitvi. Druga dopolnitev je bila vložena 30. 11. 2020. Tožena stranka glede na navedbe tožnice še dodaja, da je sicer mogoče dodeliti brezplačno pravno pomoč za ugovor zoper sklep o izvršbi, ne pa tudi za nadaljnjo zastopanje v izvršilnem postopku, tudi v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine. Navedeno pomeni, da je bil namen zakonodajalca, da je mogoče v zvezi z izvršilnimi postopki dolžnikom dodeliti brezplačno pravno pomoč zgolj za ugovor zoper sklep o izvršbi, seveda ob izpolnjevanju pogojev za vložitev ugovora v skladu s 24. členom ZBPP v zvezi z določili Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ne pa tudi za nadaljnje zastopanje v izvršilnem postopku.

5. Tožeča stranka glede v odgovoru na tožbo izraženo mnenje tožene stranke meni, da je preozko, pravno nepravilno in ni v skladu z namenom in duhom ZBPP. Tako stališče tožene stranke pripelje do neenakopravnosti med upravičenci, ki so ob vložitvi prošnje bolj ali manj spretni. Iz navedb v odgovoru na tožbo niti iz listin v spisu ne izhaja, da si tožnica ni prizadevala toženi stranki pravilno in pravočasno predložiti vsega, kar je znala in je lahko, na kar jo je tožena stranka pozvala.

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je predmet presoje odločitev tožene stranke, s katero je le-ta prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrgla, ker je bila v celoti dopolnjena po poteku roka za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi in zavrnila kot neutemeljeno, v obliki sestave vlog in pravnih sredstev ter morebitno zastopanje na narokih pred sodiščem prve stopnje.

8. Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Za sodno varstvo po tem zakonu štejejo varstvo pravic, obveznosti in pravnih razmerij, varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah in tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom (prvi in drugi odstavek 1. člena ZBPP).

9. Po določbah ZBPP se BPP dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke (13. člena ZBPP, subjektivni pogoj) ter na zadevo, za katero prosi za BPP (24. člen ZBPP, objektivni pogoj). Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno.

10. V primeru dodelitve nujne BPP je treba presoditi, ali prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena ZBPP (prvi odstavek 36. člena ZBPP), prosilčev materialni položaj pa se preveri naknadno (četrti odstavek 36. člena ZBPP). Prošnjo za odločanje v primerih iz prejšnjega odstavka vloži prosilec najpozneje tri delovne dni pred iztekom roka za opravilo nujnega pravnega dejanja (drugi odstavek 36. člena ZBPP).

11. Sodišče ugotavlja, da je tožnica prošnjo za brezplačno pravno pomoč vložila 6. 11. 2020 in jo je organ prejel 9. 11. 2020. Ker prošnja ni bila popolna, je tožena stranka pozvala tožečo stranko, v skladu ob upoštevanju 67. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZUS-1, da jo dopolni. Glede na dejstvo, da je organ prejel delno dopolnjeno prošnjo tožnice 17. 11. 2020 in v celoti dopolnjeno 30. 11. 2020, ko je že potekel rok za vložitev ugovora 13. 11. 2020, po navedbah tožene stranke ni mogel presojati izpolnjevanja objektivnih pogojev iz 24. člena ZBPP za brezplačno pravno pomoč in ji le prošnjo tožnice zavrgel. 12. Navedena odločitev Organa za brezplačno pravno pomoč ni pravilna. Tožnica je sporočila Organu za brezplačno pravno pomoč 17. 11. 2020, da je njen pooblaščenec že podal ugovor zoper sklep o izvršbi. Ni sporno, da je Okrajno sodišče v Ljubljani ugodilo ugovoru in sklep o izvršbi razveljavilo, o zahtevku in stroških bo odločalo Okrajno sodišče v Mariboru. Tako ni bilo podlage, da bi Organ za brezplačno pravno pomoč odločal o nujni brezplačni pomoči, vendar pa je bil dolžan odločiti o prošnji na podlagi 13. in 24. člena ZBPP.

13. Dodeljena brezplačna pravna pomoč namreč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kar je v obravnavanem primeru nedvomno, glede na dejstvo, da je ugovor vložil pooblaščenec tožnice ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena (drugi odstavek 11. člena ZBPP).

14. Upravičenec do brezplačne pravne pomoči, lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč v katerikoli fazi postopka (npr. ob začetku izvensodnega ali sodnega postopka, kakor tudi v katerikoli fazi postopka, ki že teče; prvi odstavek 11. člena ZBPP).

15. Dejstvo je, da je tožnica z vloženim ugovorom zoper sklep o izvršbi, za katerega je zaprosila za pravno pomoč uspela, kaže na dejstvo, da je imela v zadevi verjetne izglede za uspeh (24. člena ZBPP). Tako, da je Organ za brezplačno pravno pomoč bil dolžan oceniti še finančne pogoje, torej ali je tožnica upravičena do brezplačne pravne pomoči glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine, da brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (13. člen ZBPP).

16. Prav tako to velja tudi za zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč v obliki sestave vlog in pravnih sredstev ter zastopanja pred sodiščem prve stopnje. Zakonska ureditev iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, predpisuje zavrnitev brezplačne pravne pomoči v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari v okviru veljavne zakonske ureditve nima možnosti za uspeh. To pomeni, da mora organ za brezplačno pravno pomoč pri odločanju o prošnji opraviti oceno o možnostih prosilca za uspeh v postopku oziroma o smiselnosti njegove udeležbe v postopku na podlagi razlogov, ki so spoznavni na prvi pogled („očitni“) in so tako prepričljivi, da izključujejo omembe vredno („razumno“) možnost prosilca za uspeh v postopku. Iz upravno sodne prakse izhaja, da pri presoji kriterijev iz prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP ne gre za presojo razumnosti zahteve za dodelitev brezplačne pravne pomoči, temveč za presojo razumnosti zadeve (pričakovanja oziroma zahtevka), v zvezi s katero je vložena prošnja za brezplačno pravno pomoč1. 17. Izpodbijana odločba torej temelji na napačni uporabi določil ZBPP, zato je sodišče v skladu s 4. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in odločbo odpravilo. Po tretjem odstavku istega člena sodišče v takem primeru vrne zadevo organu, ki je odločbo izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o tem ali so podani pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tako subjektivni kot objektivni, upoštevajoč tudi vse ostale v ZBPP navedene pogoje.

18. Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter predloženega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ugoditi, izpodbijano odločbo odpraviti ter zadevo vrniti v nov postopek (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

19. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožnica upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

20. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 Sodba Upravnega sodišča RS opr. št. I U 1076/2015 z dne 3. 9. 2015, sodba opr. št. I U 786/2015 z dne 7. 7. 2015.