Jedro

Ugotovitev, da znašajo tožnikovi dohodki v obdobju avgust-oktober 2010 skupaj 1.418,73 EUR, je skladna s podatki upravnih spisov. Toliko so namreč znašali tožnikovi prejemki iz naslova pokojnine, varstvenega dodatka in invalidnine. Zato je pravilna tudi ugotovitev, da je njegov povprečni mesečni dohodek znašal 472,91 EUR. Dejstvo, da tožniku navedeni znesek (zaradi odtegljajev) ni bil izplačan v celoti, na odločitev ne more vplivati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet, zaradi morebitnega zastaranja več zapadlih terjatev. Iz obrazložitve odločbe sledi ugotovitev, da znaša povprečni mesečni (lastni) dohodek prosilca 472,91 EUR in presega 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve. Osnovni znesek minimalnega dohodka, ki je določen v 22. členu ZSV, znaša 221,70 EUR. Pogoj za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči po 13. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 96/04-UPB1 in 23/08) po navedenem ni izpolnjen. Izpolnjeni pa tudi niso zakonski pogoji za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči iz 22. člena ZBPP.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja. Ugotovitev, da je v treh mesecih prejel 1.418,73 EUR, je napačna. Njegovi mesečni prejemki so znašali 420,00 EUR, skupaj torej 1.262,64 EUR. Ob upoštevanju stroškov stanarine, elektrike in dodatnega zdravstvenega zavarovanja mu za kritje ostalih življenjskih stroškov mesečno ostane le znesek 216 EUR, s katerim odvetniških storitev ni sposoben plačati.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo sodišču predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 2. odstavka 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca zaradi stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če njegov mesečni dohodek ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno-varstvene storitve. Ugotovitev, da znašajo tožnikovi dohodki v obdobju avgust-oktober 2010 skupaj 1.418,73 EUR, je skladna s podatki upravnih spisov. Toliko so namreč znašali tožnikovi prejemki iz naslova pokojnine, varstvenega dodatka in invalidnine. Zato je pravilna tudi ugotovitev, da je njegov povprečni mesečni dohodek znašal 472,91 EUR. Dejstvo, da tožniku navedeni znesek (zaradi odtegljajev) ni bil izplačan v celoti, temveč mesečno le v višini 420,88 EUR, kot navaja v tožbi, pa na odločitev ne more vplivati iz razlogov, ki jih v svoji obrazložitvi izčrpno navede tožena stranka. Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na višino tožnikovih dohodkov, po navedenem niso utemeljeni.

Tožena stranka v svoji odločbi ugotavlja, da znaša osnovni znesek minimalnega dohodka, ki je določen v 22. členu ZSV 221,70 EUR, njegov 2-kratnik pa 443,40 EUR. Ob upoštevanju zadnje uskladitve osnovnega zneska minimalnega dohodka (Uradni list RS, št. 56/2010) ta znaša 229,52 EUR in njegov 2-kratnik 459,04 EUR. Ob ugotovitvi, da je znašal povprečni mesečni dohodek tožnika v relevantem obdobju 472,91 EUR, je izpodbijana odločitev utemeljena v določbah 13. člena ZBPP tudi ob upoštevanju pravilne višine minimalnega dohodka. V ostalem se sodišče z razlogi izpodbijane odločbe v celoti strinja in jih zato ne ponavlja.

Ker ugovori, ki jih uveljavlja tožnik, po navedenem niso utemeljeni, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, tudi ni našlo, je tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, 62/2010) kot neutemeljeno zavrnilo.