Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Skupaj s stanovanjem kot posameznim delom so kot njegov akcesorni del, ne glede na zapise v pogodbah, pravni predniki prve nasprotne udeleženke pridobili tudi pripadajočo pravico na skupnih delih in zemljišču.
I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Prva nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom dokončalo vzpostavitev etažne lastnine na stavbi G. 14 v X., ID znak 0000-308, ki stoji na parc. št. 25/57, k.o. ... (I. točka izreka). Ugotovilo je, da je na dan izdaje sklepa v zemljiški knjigi za to stavbo vpisana nedokončana etažna lastnina z začasnimi oznakami, kot jih opredeljuje v II. točki izreka sklepa ter odločilo, da se izbrišejo vse nepremičnine iz te točke, razen parc. št. 25/57 in 25/56, k.o. ..., ki obe ohranita pravni položaj splošnega skupnega dela stavbe kot doslej (III. točka izreka). V IV. točki izreka je ugotovilo posamezne samostojne dele predmetne stavbe z ID znaki 0000-308-1 do 20 ter za vsakega od njih obstoj lastninske pravice za predlagatelje in prvo nasprotno udeleženko tako, da sta: prvi predlagatelj in druga predlagateljica vsak do polovice solastnika posameznih delov stavbe z ID znaki 0000-308-1, 0000-308-10, 0000-308-13 in 0000-308-20, lastnica posameznih delov stavbe z ID znaki 0000-308-2, 0000-308-12, 0000-308-14 in 0000-308-19 je do celote tretja predlagateljica, lastnik posameznih delov stavbe z ID znaki 0000-308-3, 0000-308-11, 0000-308-15 in 0000-308-18 je četrti predlagatelj, lastnica posameznih delov stavbe z ID znaki 0000-308-4, 0000-308-16 in 0000-308-17 do celote pa je prva nasprotna udeleženka (V. točka izreka). Kot splošne skupne dele stavbe je v VI. točki izreka ugotovilo parc. št. 25/56 in 25/57, k.o. ... ter prostorske dele stavbe z ID znaki 0000-308-5, 6, 7, 8, 9 in 21, pri katerih je določilo idealne deleže solastnine v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe. Odločilo je nadalje, da se ohranijo vse pravice in zaznambe, ustanovljene pri že vpisanih posameznih delih stavbe, sklep pa se po uradni dolžnosti izvede v zemljiški knjigi v vrstnem redu zaznambe postopka vzpostavitve etažne lastnine (VII. in VIII. točki izreka).
2. Proti temu sklepu se pritožujeta tretja predlagateljica in četrti predlagatelj, in sicer ga izpodbijata v delu, ki se nanaša na ugotovitev obstoja lastninske pravice na posameznih delih prvi nasprotni udeleženki. Navajata, da je prva nasprotna udeleženka lastnica stanovanja v tretjem nadstropju stanovanjske hiše G. 14 v X., ki je označeno kot posamezni del stavbe 0000-308-4 ter da ima pravico do dostopa do stanovanja kot solastnica splošnega skupnega dela – vhoda in stopnišča (prostorski del stavbe 0000-308-8), o tem ni spora. Napačna pa je odločitev sodišča v delu, ko je prvi nasprotni udeleženki priznalo izključno lastninsko pravico na posameznih delih stavbe št. 0000-308-16 in 17 ter prostorske dele stavbe 0000-308-5, 6, 7, 9 in 21 opredelilo kot splošne skupne dele stavbe. Prva nasprotna udeleženka je v spis vložila verigo pogodb, pri čemer iz kupoprodajne pogodbe z dne 17. 1. 1969 nikjer ni razbrati, da je bil predmet prodaje tudi del kleti ter del podstrehe. Ker pravni prednik nasprotne udeleženke nikoli ni bil lastnik prostora v kleti niti na podstrehi, tega upravičenja ni mogel prenesti naprej. Ostale listine, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje, iz tega razloga niso relevantne. Prva nasprotna udeleženka prostorov v kleti in na podstrehi nikoli ni uporabljala in ni vložila nobene listine, iz katere bi bilo razvidno, da bi bila izključna lastnica teh prostorov, zato je odločitev sodišča napačna. Stanovanju nasprotne udeleženke del kleti in del podstrešja nikoli ni pripadal. Pritožnika sta dokazala, da vsi prostori v objektu, razen stavbišča ter stopnišča, predstavljajo posebne skupne dele, katerih solastniki so lastniki stanovanj v lasti predlagateljev. Podredno, če sodišče ne bo sledilo predlogu pritožnikov, pa naj prostorska dela stavbe 0000-307-16 in 17 ugotovi kot splošna skupna dela stavbe, na katerih imajo solastninsko pravico vsi etažni lastniki stanovanj.
3. Prva nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pritožbeno sodišče nima pomislekov v pravilnost odločitve, da (tudi) v pritožbenem postopku sporna dela z ID znakoma št. 0000-308-16 (podstrešje v izmeri 19,2 m2) ter 0000-308-17 (klet v izmeri 10,3 m2) predstavljata posamezna dela stavbe na naslovu G. 14 v X. (z ID znakom 0000-308, ki stoji na parc. št. 25/57, k.o. ...) ter o njuni lastninski pripadnosti prvi nasprotni udeleženki, ki je lastnica teh delov poleg mansardnega stanovanja kot posameznega dela stavbe ID znak 0000-308-4. Glede na trditve predlagateljev in nasprotne udeleženke, listine v spisu (kupoprodajna pogodba iz leta 1969 in ostale pogodbe v verigi večkratnih zaporednih pravnih poslov) ter upoštevaje podatke elaborata za vpis stavbe iz leta 2019 (red. št. 52 spisa), ki je bil izdelan tudi glede na dejansko rabo delov stavbe, je prvostopenjsko sodišče pri odločitvi pravilno uporabilo dokazna pravila in domneve, ki jih v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ZVEtL-11 vsebuje v določbah 18. do 24 člena.
6. V stavbi, ki je predmet vzpostavitve oz. dokončanja etažne lastnine, so po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča štiri stanovanja. Zmotno je stališče pritožnikov, da stanovanju prve nasprotne udeleženke ne pripada noben prostor v kleti in na podstrešju zato, ker so vsi ti prostori, razen stavbišča in stopnišča, posebni skupni deli v solastnini zgolj predlagateljev, ki so lastniki ostalih treh stanovanj. Sodišče prve stopnje je glede teh delov stavbe namreč ugotovilo: - da so po podatkih elaborata novi posamezni deli stavbe v kleti vzpostavljeni na skupnem kletnem prostoru (št. 6 v izmeri 71,97 m2), ki pa nima pravnega položaja posebnega skupnega dela stavbe v korist le treh stanovanj št. 1, 2 in 3, temveč gre za splošni skupni del stavbe, v korist vseh stanovanj (tudi stanovanja št. 4 prve nasprotne udeleženke); - da velja enako tudi za skupni prostor na podstrešju, ki ga je izvedenec razdelil na štiri podstrešne prostore, med katerimi eden pripada stanovanju prve nasprotne udeleženke; - da je prva nasprotna udeleženka izkazala tudi pravni temelj pridobitve lastninske pravice na podlagi verige listin o pravnih poslih, iz katerih izhaja, da v pogodbi opredeljen delež 125/1000 idealne solastnine približno ustreza kvadraturi stanovanja nasprotne udeleženke, skupaj s kletjo in podstrešnim prostorom; - da sta prvi nasprotni udeleženki dodeljena edina prosta kletni in podstrešni prostor.
Pritožbeno sodišče še dodaja, da je tudi sicer iz predpisov, ki so urejali etažno lastnino v preteklosti, enako kot iz danes veljavnih predpisov (105. člen Stvarnopravnega zakonika) potrebno izhajati iz načela akcesornosti. Skupaj s stanovanjem kot posameznim delom so kot njegov akcesorni del, ne glede na zapise v pogodbah, pravni predniki prve nasprotne udeleženke pridobili tudi pripadajočo pravico na skupnih delih in zemljišču2. 7. Takšnega zaključka ne more izpodbiti vztrajanje pritožbe, da stanovanju prve nasprotne udeleženke, glede na njegovo namembnost v preteklosti, kletni in podstrešni prostor ne pripadata. Kot je pravilno obrazložilo prvostopenjsko sodišče, v postopku po ZVEtL-1 sodišče odloči v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz tega zakona oziroma v korist udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno (24. člen ZVEtL-1). Spori posameznih udeležencev ne smejo zavirati namena navedenega postopka po ZVEtL-1, ki je v tem, da se vzpostavi etažna lastnina, zaradi česar je odločanje o spornih dejstvih izrazito poenostavljeno. Pravice pritožnikov kljub temu niso kršene, saj imajo možnost, da spore v zvezi z lastništvom in o pravicah na skupnih in posameznih delih stavbe, če z odločitvijo niso zadovoljni, rešujejo v morebitni pravdi (35. člen ZVEtL-1).
8. Ker niso podani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče iz navedenih razlogov pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).
9. Nasprotna udeleženka je za odgovor na pritožbo priglasila pritožbene stroške. O teh je odločeno na podlagi prvega odstavka 40. člena ZNP-1 v zvezi s 3. členom ZVEtL-1, ki določa, da vsak udeleženec postopka za vzpostavitev etažne lastnine trpi svoje stroške postopka, saj zakon ne določa drugače. 1 Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, Ur. list RS, št. 34/2017. 2 Primerjaj VSL II Cp 781/2018.