Jedro

Pogoj za pridobitev zastavne pravice na deležu družbenika ni pravnomočnost sodne odločbe.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca sama nosita svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom Srg 2012/19861-2 z dne 13. 7. 2012 ugodilo pritožbi upnika M.I. d.d. tako, da je sklep Srg 2012/16032 z dne 3. 5. 2012 dopolnilo tako, da se pri poslovnem deležu novega imetnika D.V. pri subjektu M.H. d.o.o. vpiše zastavna pravica v korist upnika M.I. d.d. na podlagi sklepa Okrajnega sodišča na Ptuju opr. št. Z 23/2012 z dne 3. 4. 2012. S sklepom Srg 2012/19861 z dne 13. 7. 2012 pa je navedeno obremenitev (iz sklepa Srg 2012/19861-2) vpisalo v sodni register pri poslovnem deležu D.V. tako, da je vpisalo zastavno pravico v korist upnika M.I. d.d. za zavarovanje upnikovih terjatev v zneskih 475.000,00 EUR, 1.000.000,00 EUR, 530.000,00 EUR in 22.430,34 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi, na podlagi sklepa Okrajnega sodišča na Ptuju opr. št. Z 23/2012 z dne 3. 4. 2012. 2. Zoper oba navedena sklepa je pravočasno vložil pritožbo družbenik D.V., uveljavljal pa je „vse pritožbene razloge, zlasti zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb postopka“. Smiselno je predlagal razveljavitev obeh izpodbijanih sklepov.

3. V odgovorih na pritožbi je udeleženec M.I. d.d. predlagal zavrnitev pritožb kot neutemeljenih.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi zoper sklep Srg 2012/19861-2:

5. Materialnopravno zmotno je pritožbeno stališče pritožnika, da zastavna pravica na podlagi sodne odločbe nastane šele z njeno pravnomočnostjo, sklep o zavarovanju Okrajnega sodišča na Ptuju, na katerem temelji registrsko sodišče izpodbijani sklep, pa dne 6. 4. 2012, ko naj bi sklep Okrajnega sodišča na Ptuju prejelo Okrožno sodišče v Ljubljani, še ni bil pravnomočen, saj je bil zoper sklep vložen ugovor.

6. Pritožnik ne izpodbija ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da je Okrajno sodišče na Ptuju s sklepom opr. št. Z 23/2012 z dne 3. 4. 2012 izdalo predhodno odredbo, s katero je v korist upnika M.I. d.d. odredilo vpis zastavne pravice na 100 % poslovnem deležu V.V. v subjektih vpisa M.H. d.o.o. in N.I. d.o.o. S predhodno odredbo pa se že opravijo posamezna izvršilna dejanja še preden je mogoča prava izvršba (prim. Vesna Rijavec, Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, stran 253). Ker je bil z izdano predhodno odredbo odrejen vpis zastavne pravice na poslovnih deležih V.V. v zgoraj navedenih družbah (5. točka 1. odstavka 260. člena ZIZ), je glede pridobitve zastavne pravice treba uporabiti določbe 165. člena ZIZ o izvršbi na delež družbenika. Po 3. odstavku 165. člena ZIZ pa sodišče vroči (še ne pravnomočen) sklep o izvršbi družbi in ga zaznamuje v sodnem registru. S to zaznambo pa upnik pridobi zastavno pravico na deležu družbenika. Tako se pokaže, da pogoj za pridobitev zastavne pravice na deležu družbenika ni pravnomočnost sodne odločbe, kot to zmotno meni pritožnik. Sicer pa po 135. členu SPZ zastavna pravica na podlagi sodne odločbe nastane z njeno pravnomočnostjo le, če zakon ne določa drugače. Tak zakon, ki drugače določa nastanek zastavne pravice, je v obravnavanem primeru torej ZIZ.

7. Kot je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, je sklep Okrajnega sodišča na Ptuju opr. št. Z 23/2012 z dne 3. 4. 2012 Okrožno sodišče v Ljubljani prejelo 6. 4. 2012. Pravilen je zato zaključek prvostopenjskega sodišča, da gre pri vpisu zastavne pravice na deležu družbenika v sodni register zgolj za tehnično izvedbo sklepa o izdani predhodni odredbi, torej za vpis zastavne pravice po uradni dolžnosti, saj registrsko sodišče ne presoja utemeljenosti po sodni odločbi odrejenega vpisa.

8. Po 2. odstavku 13. člena ZSReg mora sodišče v registrskem postopku zadeve obravnavati po vrsti, kot jih je prejelo, če posebne okoliščine ne zahtevajo drugače. Sklep Okrajnega sodišča na Ptuju, s katerim je odredilo vpis zastavne pravice na deležih družbenika V.V. v družbah M.H. d.o.o. in N.I. d.o.o. v korist upnika M.I. d.d., je Okrožno sodišče v Ljubljani kot pristojno registrsko sodišče za vpis prejelo dne 6. 4. 2012, kot izhaja iz spisovnega gradiva, pa je bil predlog za vpis spremembe družbenika in akta o ustanovitvi družbe vložen dne 30. 4. 2012. Citirano določilo ZSReg je torej narekovalo najprej vpis zastavne pravice na deležu družbenika V.V. in šele nato vpis spremembe družbenika na njegovem obremenjenem poslovnem deležu na pridobitelja D.V. po dne 13. 4. 2012 sklenjeni Pogodbi o odsvojitvi poslovnega deleža. Prvostopenjsko sodišče bi torej lahko ob vložitvi pritožbe družbe M.I. d.d. zoper sklep o vpisu novega družbenika D.V. Srg 2012/16032 z dne 3. 5. 2012 ta sklep razveljavilo in najprej skladno z 2. odstavkom 13. člena ZSReg vpisalo zastavno pravico na deležu družbenika V.V. po zgoraj navedenem sklepu Okrajnega sodišča na Ptuju, šele nato pa vpisalo po kasneje vloženem predlogu spremembo družbenika. Končni izid po tako izvedenem postopku pa bi bil torej enak, kot izhaja iz sedaj izpodbijanih sklepov.

9. Glede na zgoraj obrazloženo pa se pritožnik neutemeljeno sklicuje na določbo 3. odstavka 8. člena ZSReg, po kateri oseba, ki v pravnem prometu vestno ravna in se pri tem zanese na podatke, vpisane v sodni register, ne more trpeti škodljivih pravnih posledic, ki se kažejo v tem, da se je že po njegovi pridobitvi poslovnega deleža ustanovila zastavna pravica na njegovem poslovnem deležu. Na isto določbo bi se namreč lahko skliceval tudi upnik oz. v tem postopku udeleženec M.I. d.d., ki je uspel izposlovati pri Okrajnem sodišču na Ptuju sklep o zavarovanju svoje terjatve zoper odtujitelja poslovnega deleža V.V. s predhodno odredbo, saj je bil še v času izdaje, pa tudi vročitve tega sklepa Okrožnemu sodišču v Ljubljani V.V. še vedno družbenik družbe M.H. d.o.o..

O pritožbi zoper sklep Srg 2012/19861:

10. Navedeni sklep, s katerim je prvostopenjsko sodišče na poslovnem deležu D.V. vpisalo zastavno pravico v korist družbe M.I. d.d., je le izvedba in logična posledica odločitve sodišča iz sklepa Srg 2012/19861-2. Oba sklepa je pritožnik prejel istočasno. Ker je bil sklep Srg 2012/19861-2 obrazložen, oba sklepa pa je presojati kot enoten sklep, ni utemeljen pritožbeni očitek, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, ker je neobrazložen. Iz razlogov sklepa Srg 2012/19861-2 izhaja, da je bila obremenitev poslovnega deleža D.V. z zastavno pravico vpisana na podlagi sklepa Okrajnega sodišča na Ptuju, sicer pa sodišču, če skladno z 10. členom ZSReg oceni, da so izpolnjeni pogoji za vpis določenega podatka v sodni register, ni potrebno svoje ocene posebej utemeljevati, kot to zmotno meni pritožnik. Po 4. odstavku 35. člena ZSReg mora biti sklep obrazložen le v primeru, če se z njim zavrne ali zavrže predlog ali če se z njim odloči o predlogih udeležencev, ki si med seboj nasprotujejo, po potrebi pa je lahko obrazložen tudi v drugih primerih. Že je bilo zgoraj obrazloženo, da je prvostopenjsko sodišče zastavno pravico na poslovnem deležu D.V., ki bi morala biti upoštevaje vrstni red vpisov po 2. odstavku 13. člena ZSReg vpisana že na poslovnem deležu V.V., vpisalo po uradni dolžnosti na podlagi sklepa Okrajnega sodišča na Ptuju in ne po predlogu katerega koli udeleženca v tem postopku. Izrecno uveljavljana bistvena postopkovna kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg zato ni podana.

11. Zmotno pa je tudi pritožbeno stališče, da bi prvostopenjsko sodišče moralo v izreku izpodbijanega sklepa navesti oznako, pod katero so listine, ki so bile podlaga za vpis, vložene v zbirko listin in sodišče, ki vodi to zbirko. Za to ni najti podlage v določbah ZSReg. Po 2. odstavku 34. člena ZSReg namreč registrsko sodišče v izreku sklepa določno navede le vsebino vpisa oz. vpisov v sodni register, če se z vpisom posameznih podatkov nadomestijo prej vpisani podatki, pa navede v izreku sklepa tudi podatke, ki se z novo vpisanimi nadomestijo. Med podatki, ki se vpisujejo v sodni register, po 4., 4.a in 5. členu ZSReg pa ni podatkov o listinah, ki so podlaga za vpis.

12. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, oba izpodbijana sklepa pa sta uspešno prestala tudi preizkus po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP, 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg), je pritožbeno sodišče pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo oba izpodbijana sklepa (2. točka 39. člena ZSReg).

13. Izrek o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 18. člena ZSReg, po katerem vsak udeleženec v registrskem postopku plača svoje stroške.