Jedro

Pritožbene navedbe, da bi sodišče v letu 2011 podarjeno premoženje moralo upoštevati v okviru preživninskih zmožnosti nasprotnega udeleženca zgolj na podlagi hipotetičnega predvidevanja, da bi bil s tožbenim zahtevkom na vrnitev darila uspešen, niso utemeljene. S podarjenim premoženjem namreč nasprotni udeleženec ne razpolaga, institut preklica darila zaradi ogroženega preživljanja darovalca pa tudi ni namenjen povečanju njegovih premoženjskih zmožnosti z namenom izpolnjevanja preživninskih obveznosti do mladoletnih otrok, temveč zagotovitvi njegovega lastnega preživljanja, če si tega ne zagotovi na drug način.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Predlagateljica krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je nasprotni udeleženec za mladoletna otroka A. A. in B. A. za obdobje od 28. 11. 2019 do 30. 4. 2024 dolžan plačevati preživnino za vsakega v višini 120 EUR mesečno in od 1. 5. 2024 dalje v višini 130 EUR mesečno, za polnoletno C. A. pa v višini 120 EUR mesečno za obdobje od 28. 11. 2019 do njene polnoletnosti 28. 12. 2023, pri čemer se upoštevajo že opravljena plačila, kot izhajajo iz II. in VI. točke izreka sklepa. Višji zahtevek predlagateljice je zavrnilo ter odločilo, da udeleženca krijeta svoje stroške postopka.

2.Zoper III. točko izreka sklepa, s katero je sodišče določilo preživnino za mladoletna otroka v višini 130 EUR, se pritožuje predlagateljica. Predlaga, da sodišče v tem delu sklep spremeni in preživnino zviša na 150 EUR mesečno. Opozarja, da je bil nasprotni udeleženec lastnik nepremičnine v D., ki jo je leta 2011 po rojstvu sina B. A. podaril hčerki E. A. Ker ta živi v tujini, hiše za bivanje ne potrebuje. Glede na stisko nasprotnega udeleženca bi lahko zahteval vrnitev darila na podlagi 539. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Ravnanje nasprotnega udeleženca, ki po njegovih navedbah hčerki E. A. mesečno izroča 150 EUR, je pristransko in kaže na neenakopravno obravnavanje otrok. Ker so se mu po darilni pogodbi življenjske razmere spremenile na slabše, pa ni storil ničesar, da bi podarjeno nepremičnino dobil nazaj v last, bi moralo sodišče to nepremičnino upoštevati v okviru njegovega premoženjskega stanja. Ker tega ni storilo, je napačno ugotovilo dejansko stanje in napačno uporabilo materialno pravo pri porazdelitvi preživninskega bremena.

3.Na pritožbo je odgovoril nasprotni udeleženec in predlagal njeno zavrnitev. Poudaril je, da je preživnina določena previsoko, saj predstavlja polovico njegovih prihodkov, zato mu pri preživljanju pomaga hči E. A. Njena pomoč je po tretjem odstavku 539. člena OZ zakonski razlog, na podlagi katerega bi darilo lahko obdržala, če bi ga preklical zaradi stiske.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožnica ne izpodbija dejanskih ugotovitev iz 36. do 46. točke obrazložitve sklepa o potrebah mladoletnih otrok, prav tako ne zaključkov sodišča o trenutnih preživninskih zmožnostih staršev, temveč sodišču očita, da pri ugotavljanju premoženjskih razmer ni upoštevalo opustitve prizadevanja nasprotnega udeleženca za preklic darila, ki ga je v letu 2011 podaril svoji hčerki E. A.

6.Po določilu 539. člena OZ darovalec lahko prekliče darilno pogodbo, če pride po njeni sklenitvi v položaj, ko je ogroženo njegovo preživljanje. Gre za opcijo in ne obveznost darovalca, ki jo lahko izkoristi, če se znajde v eksistenčni stiski, pa mu obdarjenec ne pomaga pri preživljanju

7.Pritožbene navedbe, da bi sodišče v letu 2011 podarjeno premoženje moralo upoštevati v okviru preživninskih zmožnosti nasprotnega udeleženca zgolj na podlagi hipotetičnega predvidevanja, da bi bil s tožbenim zahtevkom na vrnitev darila uspešen, niso utemeljene. S podarjenim premoženjem namreč nasprotni udeleženec ne razpolaga, institut preklica darila zaradi ogroženega preživljanja darovalca pa tudi ni namenjen povečanju njegovih premoženjskih zmožnosti z namenom izpolnjevanja preživninskih obveznosti do mladoletnih otrok, temveč zagotovitvi njegovega lastnega preživljanja, če si tega ne zagotovi na drug način.

8.Glede na ugotovljene prihodke in premoženje udeležencev ter potrebe mladoletnih otrok, ki mesečno znašajo okvirno 420 EUR, je sodišče premoženjsko breme pravilno porazdelilo. Pri tem v okviru premoženjskega stanja nasprotnega udeleženca ni upoštevalo zatrjevanih izdatkov v obliki denarnih sredstev za poplačilo kredita, ki naj bi jih izročal hčerki E. A., in se nanje pritožba neutemeljeno sklicuje.

9.Ker je sodišče glede na ugotovljene premoženjske razmere udeležencev v času izdaje odločbe ustrezno določilo višino preživnine in pri tem ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.

10.Predlagateljica, ki s pritožbo ni uspela, krije svoje stroške pritožbenega postopka (55. člen ZNP-1).

-------------------------------

1Po tretjem odstavku 539. člena OZ obdarjenec lahko obdrži darilo, če darovalcu zagotovi preživljanje.

2Predlagateljica prejema plačo v višini 1.250 EUR mesečno in je lastnica nedokončne hiše v ..., nasprotni udeleženec prejema invalidsko pokojnino v višini 470 EUR mesečno.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 189, 190 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 539, 539/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.