Jedro

Upnica je v predlogu za izvršbo predložila le obvestilo o uskladitvi preživnine Centra za socialno delo Trebnje z dne 15.11.2004, ne pa tudi sodne poravnave, pravnomočne sodne odločbe oziroma izvršljivega notarskega zapisa v smislu 3. odstavka 132 a. člena ZZZDR. Podana je torej situacija, v kateri je upnica v predlogu za izvršbo predložila le eno od dveh potrebnih kvalificiranih javnih listin, na podlagi katerih je mogoče zahtevati prisilno izvršitev terjatve, ki je v njih ugotovljena. Tak procesni položaj je bistveno podoben tistemu, pri katerem je predlog formalno pomanjkljiv zato, ker upnik ne predloži kvalificirane javne listine, ki predstavlja izvršilni naslov. Sodišče prve stopnje bi zato moralo s predlogom za izvršbo ravnati kot z nepopolno vlogo in upnico pozvati, naj nepopolno vlogo v določenem roku dopolni (108. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v celoti ugodilo dolžnikovemu ugovoru zoper sklep o izvršbi z dne 13.10.2003, opr. št. I 2003/14844, izvršbo ustavilo, sklep o izvršbi in opravljena izvršilna dejanja razveljavilo, predlog za izvršbo pa zavrnilo.

Proti sklepu se je brez formalne opredelitve pritožbenih razlogov pritožila upnica, ki smiselno predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da bi jo moralo sodišče prve stopnje kot prava neuko stranko pozvati, naj dostavi manjkajočo listino.

Pritožba je utemeljena.

V izvršilnem postopku mora sodišče najprej proučiti, ali formalne predpostavke dopuščajo postopanje. Če je zahteva za pravno varstvo dopustna, jo mora sodišče vsebinsko obravnavati in z upoštevanjem materialnih predpostavk odločiti o njeni utemeljenosti. Obstoj izvršilnega naslova (17. in 18. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ) je formalna predpostavka izvršbe. Če v izvršilnem predlogu ni predložen izvršilni naslov, kot to določa 42. člen ZIZ, je ta formalno pomanjkljiv. Sodišče mora v tem primeru s predlogom ravnati kot z nepopolno vlogo (načelno pravno mnenje, sprejeto na Občni seji Vrhovnega sodišča 30.6.2004, Pravna mnenja I/2004, str. 11).

Kadar preživninski upravičenec v izvršilnem postopku prisilno izterjuje preživninsko terjatev, obvestilo centra za socialno delo o vsakokratni uskladitvi preživnine z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v RS, skupaj s sodno poravnavo, pravnomočno sodno odločbo oziroma izvršljivim notarskim zapisom predstavlja izvršilni naslov (3. odstavek 132 a. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ur. l. RS, št. 69/04, p.b., v nadaljevanju ZZZDR). Upnica je v predlogu za izvršbo predložila le obvestilo o uskladitvi preživnine Centra za socialno delo Trebnje z dne 15.11.2004, ne pa tudi sodne poravnave, pravnomočne sodne odločbe oziroma izvršljivega notarskega zapisa v smislu 3. odstavka 132 a. člena ZZZDR. Podana je torej situacija, v kateri je upnica v predlogu za izvršbo predložila le eno od dveh potrebnih kvalificiranih javnih listin, na podlagi katerih je mogoče zahtevati prisilno izvršitev terjatve, ki je v njih ugotovljena. Tak procesni položaj je bistveno podoben tistemu, pri katerem je predlog formalno pomanjkljiv zato, ker upnik ne predloži kvalificirane javne listine, ki predstavlja izvršilni naslov. Sodišče prve stopnje bi zato moralo s predlogom za izvršbo ravnati kot z nepopolno vlogo in upnico pozvati, naj nepopolno vlogo v določenem roku dopolni (108. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker tega ni storilo, ampak je napačno štelo, da predložena listina ni izvršilni naslov, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ki se uporabljajo v izvršbi (1. odstavek 339. člena v zvezi s 108. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje upnico s sklepom pozvati, da poleg obvestila o uskladitvi preživnine predloži še drugo kvalificirano javno listino v smislu 3. odstavka 132. a. člena ZZZDR, na podlagi katere je mogoče zahtevati prisilno izvršitev preživninske terjatve, ki je v njej ugotovljena.