Jedro

Zavarovanec zaradi izgube kritne pravice iz zavarovanja v regresnem razmerju do zavarovalnice, ki je izplačala odškodnino, ne more biti v slabšem zavarovanju, kot bi bil v odškodninskem razmerju do oškodovanca. Če je oškodovanec delno sam kriv za škodo, je upravičen le do sorazmernega plačila.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane plačilni nalog istega sodišča, opr. št. I Pl 800/95 z dne 24.7.1995, v celoti v veljavi. S tem plačilnim nalogom je sodišče prve stopnje toženki naložilo, naj tožeči stranki plača 521.107,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 20.1.1994 dalje in stroške postopka v znesku 5.520,00 SIT. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženki naložilo še, naj tožeči stranki povrne njene nadaljnje pravdne stroške v znesku 6.000,00 SIT.

Proti takšni sodbi se je pritožila toženka zaradi vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da se tožnica zaradi bolezni ni mogla udeležiti glavne obravnave dne 15.3.1999. Svojo odsotnost je pisno opravičila. Sodišče prve stopnje je na tem edinem naroku obravnavanje zaključilo in tako toženki ni dalo možnosti, da bi pojasnila svoja stališča. Nadalje navaja, da se je prometna nesreča zgodila tudi zaradi ravnanja voznice drugega udeleženega vozila. Ta je vozila hitreje, kot je dovoljeno, in je vsaj soodgovorna za nesrečo. To je toženka navedla že v prijavi škode, vendar tega dokaza sodišče ni upoštevalo. Tožeča stranka deljene odgovornosti ni upoštevala pri poravnavi, sklenjeni z voznico N. P., zato njen regresni zahtevek ni utemeljen v celoti. Toženka predlaga zaslišanje obeh udeleženk v nesreči in postavitev izvedenca prometne stroke.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje sicer ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka ne s tem, da stranki ne bi dalo možnosti obravnavanja pred sodiščem, ne katere druge od določb, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Zato pa glede na pritožbene navedbe ni popolnoma ugotovilo dejanskega stanja.

Sodišče prve stopnje je na glavno obravnavo dne 15.3.1999 vabilo tako toženko kot njenega pooblaščenca, kateremu je tudi vročilo drugopis listin, ki jih je vpogledalo v dokaznem postopku. Svojo odsotnost je opravičila le toženka. Pogoji, da se glavna obravnava opravi, so bili tako izpolnjeni, saj je bila toženki dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Na podlagi določbe 1. odstavka 138. člena ZPP se vročajo pisanja, kadar ima stranka pooblaščenca, le-temu.

V pritožbi toženka navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze, ki jih sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijane sodbe ni upoštevalo in na podlagi katerih toženka uveljavlja deljeno odgovornost oškodovanke za škodo, s tem pa nasprotuje temu, da bi bil zahtevek tožeče stranke za povračilo izplačane odškodnine v celoti utemeljen. Zavarovanka v regresnem razmerju zaradi izgube zavarovalnih pravic proti zavarovalnici ne more biti v slabšem položaju, kot bi bila v odškodninskem razmerju proti oškodovanki. Na podlagi določbe 2. odstavka 178. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. l. SFRJ, št. 29/78 - 57/89) pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila, če je krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki sta jo pretrpela, v sorazmerju s stopnjo svoje krivde.

V novem sojenju bo sodišče prve stopnje v skladu z v pritožbi predlaganimi toženkinimi dokazi moralo dopolniti dokazni postopek in po potrebi izvesti še druge dokaze ter ugotoviti, ali je za nesrečo kriva tudi oškodovanka, ki ji je tožeča stranka izplačala odškodnino. Če je, kolikšen je njen prispevek in kolikšen znesek ji je glede na to tožeča stranka utemeljeno izplačala, tako da ji ga je toženka dolžna povrniti. Sodišče prve stopnje bo moralo tudi pozvati pooblaščenko tožeče stranke T. M., naj predloži pooblastilo, ki bo s strani stranke kot pravne osebe pravilno podpisano, in sicer tako, da bo podpis vseboval firmo v obliki pečata, navedbo zakonitega zastopnika (naziv oziroma funkcija in ime osebe) ter njegov lastnoročni podpis.

Sodišče druge stopnje je zato na podlagi določbe 1. odstavka 370. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, je sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku uporabilo določbe ZPP, Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90, in RS, št. 55/92 - 19/94.