Jedro

Tožnica je na podlagi določbe drugega odstavka 82. člena ZUP zahtevala vpogled v spis kot „tretja“ oseba, pri čemer je utemeljevala, da ima od tega pravno korist. Z davčnim zavezancem, na katerega se nanaša predmetni spis, katerega vpogled zahteva, je leta 1975 sklenila zakonsko zvezo ter v času trajanja zakonske zveze pridobila nepremičnino, v kateri tudi živi, na katero se nanaša sklep o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti. Po presoji sodišča se tožnica utemeljeno sklicuje na drugi odstavek 51. člena tedaj veljavnega ZZZDR, ki je določal, da je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, skupno premoženje. Posledično je tožnica izkazovala, da je solastnica nepremičnine, na katero se nanaša sklep o zavarovanju izpolnitve davčnega zavezanca. Zato ni mogoče pritrditi davčnemu organu, da s podanimi navedbami tožnica ni verjetno izkazala, da bi od pregledovanja dokumentov v davčni zadevi, na katero se nanaša njena zahteva za vpogled v spis, lahko imela pravno korist.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, točka I/2 izreka sklepa Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 0610-2904/2016-81 (01321-32, 13) z dne 17. 1. 2018, se odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju davčni, finančni, tudi prvostopenjski organ) je z izpodbijanim sklepom zavrgla ugovor tretjega – tožnice zoper sklep za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti št. DT 0610-2904/2016-62 (točka I/1 izreka). Pod točko I/2 izreka pa je zavrnila tožničino zahtevo za vpogled v spis št. DT 0610-2904/2016. Iz II. točke izreka pa izhaja, da davčnemu organu posebni stroški postopka niso nastali.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je davčni organ 12. 12. 2017 prejel tožničino vlogo, v kateri podaja ugovor tretjega na podlagi 158. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) in prosi za vpogled v spis zavezanca A.A.. Tožnica v vlogi navaja, da je seznanjena z dejstvom, da zoper zavezanca A.A. teče izvršilni postopek glede terjatve 296.668,13 EUR, v zvezi s čemer je pri nepremičnini ... 1519/15 pod ID pravice/zaznambe s sklepom za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti št. 0610-2904/2016-62 vknjižena hipoteka v vrstnem redu predznamovane hipoteke v znesku 296.668,13 EUR. Glede na to, da nepremičnina parcela ... 1519/15 predstavlja skupno premoženje, tožnica na podlagi 158. člena ZDavP-2 vlaga ugovor tretjega, saj je verjetno, da ima na predmetu davčne izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, to je lastninsko pravico. Tožnica kot tretja oseba in A.A. sta 10. 1. 1975 sklenila zakonsko zvezo, zdaj pa sta v postopku razveze zakonske zveze. V času trajanja zakonske zveze sta z delom ustvarjala skupno premoženje, med drugim sta pridobila nepremičnino par. št. 1519/15 k. o. ..., ki v naravi predstavlja stanovanjski dvojček na naslovu B. in C.. Tožnica v nadaljevanju svoje vloge navaja, da je nepremičnina ... 1519/15 k. o. v zemljiški knjigi vpisana na ime A.A., vendar je takšen vpis le deklaratornega značaja, saj je tožnica na originaren način pridobila lastninsko pravico na predmetni nepremičnini in sicer na podlagi Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZDR). Kot tretja oseba ima na podlagi drugega odstavka 82. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pravni interes za vpogled v predmetni davčni spis, saj gre za zaščito njenih pravic. Zato prosi za vpogled v spis zavezanca A.A., ki teče v zvezi z zastavno pravico, ki je v znesku 296.668,13 EUR vknjižena na nepremičnini ... 1519/15 z začasnim sklepom za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti št. 0610-2904/2016-62. 3. Glede tožničinega ugovora kot ugovora tretjega je davčni organ zaključil, da za tak ugovor ni pravne podlage, zaradi česar ga je zavrgel. Glede tožničine zahteve za vpogled v omenjeni spis pa je zaključil, da tožnica nima podlage, da bi kot žena davčnega zavezanca varovala kakšno svojo pravico ali korist. Sklicuje se na 82. člen ZUP, ki določa, da imajo pravico pregledovati dokumente zadeve stranke in vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. Nadalje se sklicuje na 42. in 43. člen ZUP, iz katerih izhaja, da se ima pravico udeleževati postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Davčni organ zaključuje, da tožnica v konkretnem primeru ni zavezanka za davek v smislu 12. člena ZDavP-2. Njenemu možu je bil izdan začasni sklep za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti na podlagi določb ZDavP-2, iz tega zakona pa ne izhaja podlaga za zatrjevanje, da bi tožnica kot žena davčnega zavezanca varovala kakšno svojo pravico ali korist. Glede tožničine trditve, da je solastnica predmetnih nepremičnin, na katere se nanaša začasni sklep za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti, do ene polovice, davčni organ pojasnjuje, da je upošteval podatke iz zemljiške knjige, tožnica pa tudi ne zatrjuje, da je bila vpisana v zemljiško knjigo kot solastnica predmetnih nepremičnin. Odločanje glede upravičenosti zaznambe sklepa v zemljiški knjigi pa je v pristojnosti sodišča. 4. Ministrstvo za finance kot pritožbeni organ je z odločbo z dne 28. 3. 2018 tožničino pritožbo zavrnilo. Med drugim še navaja, da je seznanjanje z vsebino upravnega (davčnega) spisa omejeno tudi zaradi dejstva, ker gre v konkretnem primeru za davčni postopek, v katerem pa je davčni organ dolžan postopati v skladu z določili 15. člena ZDavP-2. Glede tožničinih navedb, ki se tičejo skupnega premoženja, pritožbeni organ pripominja, da sicer gre pri premoženju, ki ga zavezanec in njegova žena (v tem primeru tožnica) pridobita v času trajanja zakonske zveze, za njuno skupno premoženje, vendar je za ugotovitev v postopku obdavčitve dohodkov iz virov, ki ostanejo nepojasnjeni, bistveno, kdo je premoženje dejansko financiral, tožnica pa v predmetni zadevi niti ne dokazuje, da je pri financiranju premoženja oziroma pri porabi sredstev sodelovala. Glede tožničinih navedb glede lastništva nepremičnin v povezavi z začasnim sklepom o zavarovanju pa navaja, da tožnica z ničemer ni dokazala, da bi bile kakšne nepremičnine njena last, prvostopenjski organ je upošteval podatke zemljiške knjige. Med drugim še dodaja, da je okoliščina, da je nepremičnina v skupni lasti zakoncev, sama po sebi ovira za izvršbo na to nepremičnino. V zadevi začasnega sklepa o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti še ne gre za postopek izvršbe, temveč šele za zavarovanje verjetne obveznosti in se s tem ne posega v pravice in pravne koristi tretje osebe.

5. Tožnica zoper točko I/2 izpodbijanega sklepa vlaga tožbo, saj se ne strinja z zavrnitvijo zahteve za vpogled v spis. Povzema zaključke prvostopenjskega in drugostopenjskega organa in meni, da tako dejanski, kot tudi procesnopravni zaključki izpodbijanega sklepa niso pravilni. Tožnica je v prošnji za vpogled v spis pojasnila vse ključne elemente svojega pravnega položaja in med drugim tudi svojo pravno korist. Tako je navedla, da ima na nepremičnini ... 1519/15, na kateri je vknjižena hipoteka v vrstnem redu predznamovane hipoteke v znesku 296.668,13 EUR pravico, ki preprečuje izvršbo, torej lastninsko pravico in ni seznanjena s konkretnimi odločitvami v predmetnem postopku, niti s tem, v kakšni fazi se postopek nahaja. Dokazala je, da je z davčnim zavezancem A.A. 10. 1. 1975 sklenila zakonsko zvezo, v času trajanja zakonske zveze pa sta zakonca z delom ustvarila skupno premoženje. Na podlagi prodajne pogodbe z dne 7. 10. 2009 sta pridobila nepremičnino parc. št. 1519/15 k. o. ..., ki v naravi predstavlja stanovanjski dvojček na naslovu B. oziroma B.. Vpis v zemljiški knjigi pri navedeni nepremičnini je le deklaratornega značaja, saj je tožnica na originaren način pridobila lastninsko pravico na predmetni nepremičnini in sicer na podlagi ZZZDR. Iz drugega odstavka 51. člena ZZZDR namreč izhaja, da je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, skupno premoženje. Jasno je tudi navedla, da ni davčna dolžnica. Zaradi zaščite svojih pravic je prosila za vpogled v predmetni davčni spis. S tem v zvezi je predlagala tudi lastno zaslišanje, ki pa ga upravni organ ni opravil, neupoštevanja dokaznega predloga pa tudi ni obrazložil. 6. Iz navedb davčnega organa izhaja, da je davčnemu zavezancu izdal začasni sklep za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti z dne 22. 3. 2017, zoper katerega se davčni zavezanec ni pritožil in je 1. 4. 2017 postal pravnomočen. Tožnica s to okoliščino ni seznanjena, saj ji vpogled v spis ni bil odobren. Tožnica na naslovu objekta, ki je predmet predznamovane hipoteke, tudi prebiva, zato je jasno, da želi biti seznanjena s potekom upravnega postopka, katerega predmet je poplačilo iz nepremičnine, ki predstavlja njeno skupno premoženje. Ni pravilen zaključek davčnih organov, da tožnica ni obrazložila, v čem naj bi bila njena pravna korist. Tožnica se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča RS Up-128/03 o prednosti originarno pridobljene lastninske pravice zakonca pred poplačilno pravico, pridobljeno z zaznambo sklepa o izvršbi. Meni, da je za potrebe predmetnega postopka oziroma zahteve za vpogled v spis več kot z verjetnostjo izkazala, da predmetna nepremičnina spada v skupno premoženje. Zmotne so navedbe drugostopenjskega organa, da je bistveno, kdo je premoženje dejansko financiral, v primeru tovrstnih „nejasnosti“ pa bi moral upravni organ tožnico z njimi seznaniti in ji dati možnost izjave glede teh okoliščin. Ker tega ni storil, je bila tožnici odvzeta možnost do izjave, oziroma kontradiktorne udeležbe v upravnem postopku, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Tudi sicer tožnica meni, da je stališče davčnega organa zmotno. Premoženje, ki je pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze, je skupno premoženje zakoncev. Zato je potrebno tožnici omogočiti vpogled v spis, na podlagi katerega bo lahko pravočasno zaščitila svoj pravni položaj. V obravnavani zadevi davčni organ institut vpogleda v spis neločljivo povezuje s položajem stranskega udeleženca, kar ni pravilno, saj bi moral tožničino prošnjo za vpogled v spis presojati samostojno na podlagi 82. člena ZUP. Tožnica predlaga, naj sodišče točko I/2 izpodbijane odločbe (pravilno sklepa, opomba sodišča) spremeni tako, da tožnici dopusti vpogled v spis zavezanca A.A., ki teče v zvezi z zastavno pravico, ki je v znesku 296.668,13 EUR vknjižena pri nepremičnini ... 1519/15 za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti. Podredno pa tožnica predlaga, naj sodišče točko I/2 izpodbijane odločbe (pravilno sklepa, opomba sodišča) odpravi in zadevo v tem delu vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Hkrati predlaga, naj sodišče toženi stranki naloži, da je dolžna tožnici povrniti stroške tega postopka.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb ter predlaga zavrnitev tožbe.

8. Tožba je utemeljena.

9. V obravnavani zadevi je sporen sklep prvostopenjskega organa, da se tožnici zavrne zahteva za vpogled v spis št. DT 0610-290/2016. 10. Sodišče uvodoma navaja, da je štelo izpodbijani prvostopenjski sklep kot dokončen upravni akt, s katerim se posega v pravni položaj tožnice in ga tako opredelilo kot upravni akt iz 2. člena ZUS-1, zoper katerega je tožba v upravnem sporu dopustna. Gre namreč za odločitev o pravici do vpogleda v upravni spis tretjega in ne stranke oziroma stranskega udeleženca, ki bi mogla odločitev izpodbijati s pravnim sredstvom zoper odločbo o glavni stvari. Takšno stališče je izoblikovalo Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-16/10, Up 103/10 z dne 20. 10. 2011. 11. Po prvem odstavku 82. člena ZUP imajo stranke pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki; pregledovanje, prepisovanja in preslikovanje dokumentov nadzoruje določena uradna oseba, ali pa poteka v informacijskem sistemu organa ali v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje, v katerem stranka svojo istovetnost dokaže s svojim kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis. Po drugem odstavku 82. člena ZUP ima pravico iz drugega odstavka tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. Po tretjem odstavku 82. člena ZUP pa se pregled in prepis dokumentov lahko zahteva tudi ustno, od prosilca pa sme organ v primeru dvoma zahtevati, naj pisno ali ustno na zapisnik obrazloži svojo pravno korist. 12. Iz navedenih zakonskih določb torej izhaja, da ima pravico do vpogleda v upravno zadevo poleg stranke in stranskega udeleženca tudi tisti (tretji), ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. Pravna korist pa je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist (drugi odstavek 43. člena ZUP). To pomeni, da mora prosilec verjetno izkazati, da ima od pregleda dokumentacije upravne zadeve neposredno (tedaj obstoječo ter ne morebitno ali bodočo) osebno korist (ter ne tujo ali javno), ki je oprta na zakon ali drug zakonit predpis (dejanska korist ne zadostuje).

13. V obravnavani zadevi je prvostopenjski organ glede tožničine zahteve za vpogled v omenjeni spis zaključil, da tožnica nima podlage, da bi kot žena davčnega zavezanca varovala kakšno svojo pravico ali korist. V zvezi s tožničinim zatrjevanjem, da je solastnica predmetnih nepremičnin, na katere se nanaša začasni sklep za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti, pa se davčni organ sklicuje na podatke zemljiške knjige ter navaja da tožnica tudi ne zatrjuje, da je bila vpisana v zemljiško knjigo kot solastnica predmetnih nepremičnin. Drugostopenjski organ še navaja, da v zadevi začasnega sklepa o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti še ne gre za postopek izvršbe, temveč šele za zavarovanje verjetne obveznosti, zato se s tem ne posega v pravice in pravne koristi tretje osebe.

14. Po presoji sodišča izpodbijani sklep, utemeljen z omenjenimi zaključki prvostopenjskega in drugostopenjskega organa, ni pravilen.

15. Tožnica je na podlagi določbe drugega odstavka 82. člena ZUP zahtevala vpogled v spis kot „tretja“ oseba, pri čemer je utemeljevala, da ima od tega pravno korist. Z davčnim zavezancem, na katerega se nanaša predmetni spis, katerega vpogled zahteva, je leta 1975 sklenila zakonsko zvezo ter v času trajanja zakonske zveze pridobila nepremičnino, v kateri tudi živi, na katero se nanaša sklep o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti. S tem je tožnica precizirala svojo zahtevo za vpogled v spis, saj je navedla v kakšnem svojstvu jo vlaga. Davčna organa pa sta po presoji sodišča preuranjeno zaključila, da tožnici navedeno svojstvo ne daje pravice do vpogleda v predmetni spis. Po presoji sodišča se tožnica utemeljeno sklicuje na drugi odstavek 51. člena tedaj veljavnega ZZZDR, ki je določal, da je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, skupno premoženje (sedaj to določa 67. člen Družinskega zakonika - DZ). Posledično je tožnica izkazovala, da je solastnica nepremičnine, na katero se nanaša sklep o zavarovanju izpolnitve davčnega zavezanca. Zato ni mogoče pritrditi davčnemu organu, da s podanimi navedbami tožnica ni verjetno izkazala, da bi od pregledovanja dokumentov v davčni zadevi, na katero se nanaša njena zahteva za vpogled v spis, lahko imela pravno korist. Utemeljeni so tudi tožničini ugovori, da je v zvezi z izkazovanjem svojih pravnih koristi v postopku, v katerem je zahtevala vpogled v spis, predlagala tudi svoje zaslišanje, ki pa ga davčni organ ni opravil, prav tako ni obrazložil neupoštevanja navedenega dokaznega predloga. Zlasti pa davčni organ tožničine prošnje za vpogled v spis ne bi smel zavrniti ob sklicevanju na podatke zemljiške knjige glede navedene nepremičnine in ob razlogovanju, da v zadevi začasnega sklepa o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti še ne gre za postopek izvršbe, temveč šele za zavarovanje verjetne obveznosti in se s tem (še) ne posega v pravice in pravne koristi tretje osebe. Vknjižba v zemljiško knjigo kot pridobitni način je namreč predpisana le za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, na pa za originarne načine pridobitve lastninske pravice. V primeru originarnega nastanka lastninske pravice vpis v zemljiško knjigo ni konstitutivnega, temveč deklaratornega pomena. Premoženje, ki ga zakonca pridobita tekom trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje (drugi odstavek 51. člena ZZZDR). Gre za originaren način pridobitve lastninske pravice, zato pridobi zakonec lastninsko pravico ne neoddeljenem delu skupnega premoženja, ne glede na vpis v zemljiško knjigo.

16. Ker je sodišče ugotovilo, da je prvostopenjski organ, ko je odločal o tožničini pravici do vpogleda v davčno zadevo, nepravilno razlagal in uporabil določbo drugega odstavka 82. člena ZUP, je tožbi na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo ter točko I/2 izpodbijanega sklepa odpravilo, zadevo pa vrnilo temu organu v ponovni postopek (tretji in četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

17. Sodišče je v zadevi odločilo na seji na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1. 18. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), ki se povišajo za 22% DDV, torej za 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).