Jedro

Pomembno je, da sta udeleženca postopka tudi v pritožbi soglasna, da naj ima mld. A. A. s predlagateljem več stikov, saj oba ocenjujeta, da je to v njeno korist; tovrstni stiki se v praksi tudi že izvajajo, in sicer od petka do naslednje nedelje. Po oceni višjega sodišča je treba (enotne) predloge, ki zasledujejo cilj, da je otrok v čim večji meri deležen dnevne skrbi in negovanja čustvenih vezi s strani obeh staršev, podpreti.

Izrek

I. Pritožbama predlagatelja in nasprotne udeleženke zoper sklep se delno ugodi, izpodbijani sklep se v I./1 in - I./2 točki izreka spremeni tako, da se:

-I./1. točka izreka po spremembi glasi: "vsak prvi vikend v mesecu, ko oče mld. A. A. v petek ob 18.00 uri prevzame na železniški postaji v B., kamor jo pripelje mati, in jo v nedeljo do 19.00 ure pripelje v C. na naslov matere. Stiki potekajo tudi vsak tretji teden v mesecu, ko oče mld. A. A. v petek ob 18.00 uri prevzame na železniški postaji v B., kamor jo pripelje mati, in jo do petka do 20.00 ure pripelje v C. na naslov matere.

-I./2. točka izreka po spremembi glasi: "najmanj dvakrat na teden po telefonu ali video klicu na način, da mati oziroma oče omogočita takšen stik s hčerko, pri čemer se o dnevu in uri stika starša dogovarjata sproti."

II.V ostalem se pritožbi zavrneta in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III.Udeleženca postopka nosita vsak svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Udeleženca postopka sta razvezana zakonca in starša mld. A. A., roj. ... 2021. Dne 17. 2. 2022 sta sklenila sodno poravnavo, v skladu s katero je deklica zaupana v vzgojo in varstvo mami, stiki z očetom pa so urejeni postopno, in sicer sprva v trajanju nekaj ur, kasneje pa potekajo cel dan, vključno z nočitvijo. Urejeno je tudi preživljanje počitnic.

2.Udeleženca postopka sta vložila vsak svoj predlog za spremembo sodne poravnave v delu, ki se nanaša na ureditev stikov, ki ju je sodišče prve stopnje nato združilo v skupno obravnavo in kot vodilno določilo zadevo II N 1141/2023. Predlagatelj se zavzema za vikend stike dvakrat mesečno in stike v trajanju enega tedna, predlaga spremembo začetka stikov in pa spremembo kraja predaje deklice. Nasprotna udeleženka predlaga, da se stiki izvajano enkrat mesečno od sobote do naslednje nedelje, kot se že izvajajo v praksi, spremembo glede preživljanja počitnic ter kraja predaje deklice. Višje sodišče v nadaljevanju obrazložitve za dekličinega očeta uporablja izraz predlagatelj, za njeno mamo pa nasprotna udeleženka.

3.Sodišče prve stopnje je odločilo, da stiki mld. A. A. s predlagateljem potekajo vsak drugi vikend v mesecu, ko oče mld. A. A. v petek ob 18.00 uri prevzame na železniški postaji v B., kamor jo pripelje mati, in jo v nedeljo do 19.00 ure pripelje v C. na naslov matere (I./1. točka izreka) in najmanj dvakrat na teden po telefonu ali video klicu na način, da mati očetu omogoči takšen stik s hčerko, pri čemer se o dnevu in uri stika starša dogovarjata sproti (I./2. točka izreka). Uredilo je tudi stike v času počitnic in praznikov (ni pritožbeno sporno) in odločilo, da sodna poravnava v preostalem delu ostane nespremenjena.

4.Tako predlagatelj kot nasprotna udeleženka sta vložila pravočasni pritožbi, iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Predlagatelj nasprotuje odločitvi glede mesta predaje mld. A. A. ob koncu stikov, nasprotna udeleženka izpodbija odločitev o času začetka stikov, oba pa nasprotujeta odločitvi o obsegu stikov. Priglašata stroške pritožbenega postopka. Višje sodišče bo posamezne pritožbene navedbe v relevantnih delih povzelo v nadaljevanju, ob odgovarjanju nanje.

5.Predlagatelj in nasprotna udeleženka sta odgovorila na pritožbi drug drugega. Delno se strinjata s pritožbenimi navedbami drug drugega, delno pa jim nasprotujeta.

6.Pritožbi sta delno utemeljeni.

7.Tako predlagatelj kot nasprotna udeleženka se v pritožbi zavzemata za drugačno ureditev stikov, kot jo je določilo sodišče prve stopnje, in sicer, da bi ti namesto le vikend stikov, trajali tudi po en teden skupaj. Poudarjata, da v praksi že potekajo tedenski stiki, da se je mld. A. A. nanje lepo navadila in jih sprejema. Prednost pri takem režimu stikov vidita predvsem v tem, da mld. A. A. ni izpostavljena neprestanim, dolgotrajnim vožnjam in pa gradnji medsebojnih vezi z obema od staršev. Te pritožbene navedbe so utemeljene.

8.Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi pojasnilo, da je iskalo "srednjo pot" med predlogoma udeležencev postopka, pri tem pa ga je vodila največja korist otroka, zato je stike določilo na način, da mld. A. A. s predlagateljem preživi vsak drugi vikend, med tednom pa ima stike s pomočjo telekomunikacijskih naprav. Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi sklicevalo na mnenje CSD, katerega bistvena poudarka sta: - da s strani nasprotne udeleženke predlagana ureditev, ko bi imela mld. A. A. zgolj strnjene stike z očetom v trajanju devet dni, preostale dni v mesecu pa stikov ne bi imela, ni primerna, saj bi bila na ta način prikrajšana za pomembne vsebine, ki jih lahko pridobi le v odnosu s staršem nasprotnega spola; - devetdnevna strnjena odsotnost je hkrati "problematična" tudi s stališča navezanosti na mater, ki ji še vedno predstavlja objekt primarne čustvene identifikacije. CSD je podal še splošni zaključek, da je za razvojno obdobje zgodnjega otroštva priporočljivo, da se vpelje več kratkih stikov, časovno najdaljši stik naj bo maksimalno do pet dni.

9.Višje sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje s tem, ko je uvedlo le dva krajša stika mesečno, ni dovolj upoštevalo specifične dejanske situacije udeležencev postopka, konkretno dolgih voženj, ki so povezane z izvajanji stikov (predlagatelj med tednom biva v Avstriji, med vikendom na Hrvaškem, nasprotna udeleženka biva v Sloveniji, bivališča udeležencev postopka so oddaljena 300 km). Nasprotna udeleženka ima tako prav, ko v pritožbi izpostavlja, da pri izvajanju vikend stika mld. A. A. preživi dober del tega v avtomobilu. Resda je tudi skupna vožnja priložnost za gradnjo medsebojnih vezi, kot izpostavlja sodišče prve stopnje, vendar pa je nedvomno tudi utrujajoča in jo težko opredelimo kot kvaliteten način preživljanja skupnega časa. Še bolj pomembno je, da sta udeleženca postopka tudi v pritožbi soglasna, da naj ima mld. A. A. s predlagateljem več stikov, saj oba ocenjujeta, da je to v njeno korist; tovrstni stiki se v praksi tudi že izvajajo, in sicer od petka do naslednje nedelje. Po oceni višjega sodišča je treba (enotne) predloge, ki zasledujejo cilj, da je otrok v čim večji meri deležen dnevne skrbi in negovanja čustvenih vezi s strani obeh staršev, podpreti. Tako pravna teorija kot praksa namreč stremita k temu, da sta oba od staršev čimbolj udeležena pri skrbi za otroka. Višje sodišče tako ocenjuje, da bi bilo glede na dano družinsko situacijo v največjo korist mld. A. A., da ima stike z očetom en vikend v mesecu v obsegu, kot ga je določilo sodišče prve stopnje (od petka od 18.00 ure do nedelje do 19.00 ure), poleg tega pa še v trajanju enega tedna (od petka od 18. ure do naslednjega petka do 20. ure). Resda je to nekoliko daljše časovno obdobje, kot ga v svojem splošnem priporočilu za primerljivo stare otroke omenja CSD, vendar pa je treba upoštevati, da so se tovrstni stiki po dogovoru med udeležencema postopka v praksi že izvajali in da oba udeleženca postopka tudi še v pritožbi navajata, da pri mld. A. A. v povezavi z izvajanjem stikov ne opažata nobenih težav. Po prepričanju višjega sodišča je tako v korist mld. A. A., da ima poleg vikend stika tudi enega daljšega, v okviru katerega je med dolgo vožnjo na in z stika dovolj časa, da se spočije, privadi na okolje in vzpostavi dnevno rutino. Kot izhaja iz zapisnika zaslišanj in mnenja CSD (povzetka razgovorov s staršema), udeleženca postopka drug drugemu ne odrekata starševskih kvalitet, nasprotno, navajata, da je za deklico tudi pri drugem od staršev ustrezno poskrbljeno. V preteklosti sta se o širših stikih, kot so bili določeni s sodno poravnavo, tudi samostojno dogovarjala. Ker torej jedro spora med udeležencema postopka predstavlja kraj (in čas) predaje mld. A. A. in s tem povezano prevzemanje bremena vožnje, ne pa samo izvajanje stikov, je za pričakovati, da bosta upoštevala tudi nujnost omogočanja telefonskih stikov, s čemer bo poskrbljeno za vzdrževanje čustvene vezi s staršem, pri katerem deklica trenutno ne biva. Glede na pomembnost tovrstnih stikov je višje sodišče te določilo tudi za čas, ko je mld. A. A. pri predlagatelju. Višje sodišče še dodaja, da drži ocena sodišča prve stopnje, da se je mld. A. A. v relativno kratkem obdobju soočala s številnimi spremembami1, da pogosta menjava bivališč prispeva k fizični obremenjenosti otroka in temu, da si ne more ustvariti ustrezne predstave o domu oziroma je oviran njegov proces socializacije. Ne glede na povedano pa je po mnenju višjega sodišča treba način življenja, ki sta ga razvila udeleženca postopka po razpadu njune zveze, vzeti kot dejstvo in znotraj tega najti obliko izvajanja stikov, ki bo za mld. A. A. najbolj koristna. Z drugimi besedami, omejitev stikov na dva vikenda v mesecu na to, da mld. A. A. menja različna okolja (pri predlagatelju, nasprotni udeleženki in starih starših) ne bo vplivalo, jo bo pa prikrajšalo za možnost preživljanja daljšega strnjenega časa s predlagateljem, ki bi lahko vnesla nekaj dodatne stabilnosti v njen razvoj, saj bo v tem času lahko gradila vezi s predlagateljem. Ni najbolje, da v tem tednu mld. A. A. ne obiskuje vrtca, (kot je izpostavilo sodišče prve stopnje), vendar po drugi strani ne gre spregledati dejstva, da jo po vrtcu večinoma prevzameta stara starša, pri katerih velikokrat tudi prespi. Glede na to, da gre pravica do družinskega življenja primarno staršem otroka in zlasti, da ima otrok primarno pravico do družinskih vezi s starši, je po oceni višjega sodišča rešitev, da mld. A. A., poleg vikend stika, preživi tudi strnjen teden s predlagateljem, ustreznejša.

10.Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na kraj prevzema in oddaje mld. A. A. niso utemeljene. Višje sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, ki je pojasnilo, da po sklenitvi sodne poravnave niso nastopile okoliščine, ki bi terjale spremembo sodne poravnave v delu, ki se nanaša na opravljanje za predajo potrebnih poti (11. točka obrazložitve sklepa). Predlagatelj je že v času sklepanja sodne poravnave moral prevoziti precejšnjo pot, da je deklico prevzel oziroma predal. Ne drži tudi, da bi to breme v celoti nosil sam, saj del poti prevzema nasprotna udeleženka. Višje sodišče zgolj dodaja, da je glede na to, da nasprotna udeleženka nosi pretežno breme vsakodnevne skrbi za mld. A. A., navedena ureditev, da je predlagatelj nekoliko bolj obremenjen z vožnjami, povsem ustrezna. Tudi pritožbene navedbe nasprotne udeleženke, ki se nanašajo na dan in uro predaje mld. A. A., niso utemeljene. Kot že izpostavljeno, ima dejstvo, da so bivališča nasprotnih udeležencev oddaljena, za posledico, da je izvrševanje skrbi za mld. A. A. dodatno oteženo; vsak od njiju je iz tega naslova dodatno obremenjen. Neživljenjsko bi bilo zahtevati, da se mora nasprotni udeleženec po tem, ko se iz Avstrije v petek vrne na Hrvaško, v soboto zjutraj ponovno vrniti v Slovenijo zaradi prevzema mld. A. A. Navedeni režim pa bi tudi prikrajšal mld. A. A. za del stikov čez vikend oziroma skrajšal čas med dvema dolgima vožnjama, ki jima je izpostavljena.

11.Tudi pritožbene navedbe glede ureditve stikov, ko bo mld. A. A. začela obiskovati osnovno šolo, niso utemeljene. Kot je izpostavilo sodišče prve stopnje, je predlagatelj zgolj pavšalno predlagal spremembo alineje sodne poravnave, ki ureja stike za to obdobje, v nadaljevanju pa v zvezi s tem ni podal nobenih trditev. Glede na pretekle pogoste spremembe bivališč obeh udeležencev postopka urejanje časovno oddaljenih stikov tudi ni smiselno. Če se bodo okoliščine bistveno spremenile in se udeleženca postopka o drugačnem režimu stikov ne bosta zmogla dogovoriti, bosta lahko vložila nov predlog za spremembo sodne poravnave.

12.Glede na obrazloženo je višje sodišče pritožbama delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot je razvidno iz I. točke izreka sklepa (358. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1). Ker ostali uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni in sodišče prve stopnje tudi ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, naštetih v drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče v ostalem izpodbijanem in nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

13.V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 je višje sodišče odločilo tudi o pritožbenih stroških. Po prostem preudarku (101. člen ZNP-1), upoštevajoč naravo zadeve (družinski spor), je odločilo, da vsak od udeležencev postopka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1Pred razpadom zakonske zveze nasprotnih udeležencev so kot družina živeli v Nemčiji. V času sklepanja sodne poravnave je mld. A. A. z nasprotno udeleženko bivala v C., od septembra 2024 pa bivata na E., pri novem partnerju nasprotne udeleženke. Hkrati deklica velikokrat prespi pri starih starših v C., kjer obiskuje vrtec. Predlagatelj se je iz Nemčije preselil najprej na eno in nato na drugo lokacijo v Avstriji, vikende pa preživlja na Hrvaškem. Tudi on ima novo partnersko zvezo.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 141, 141/8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.