Jedro

Pogoj iz 24. člena ZIZ je med drugim izpolnjen, če se sodišču predloži „po zakonu overjena zasebna listina“. Ker ZIZ nima posebnih določb o listinah, s katerimi se izkazuje prehod terjatve, je tudi po oceni sodišča druge stopnje treba navedeni pojem razlagati tako, kot to jasneje določa ZPP v 2. točki drugega odstavka 431. člena, to je kot listino, na kateri je po zakonu overjen podpis zavezanca. Overitev vsebine pogodbe o odstopu in overitev tudi podpisa prevzemnika terjatve nista potrebna.

Sodišče prve stopnje je neutemeljeno štelo, da so ugovorne navedbe glede neverodostojnosti podpisa na pogodbi o odstopu v izvršilnem postopku pravno nepomembne. Pri tej presoji namreč ne gre za presojo veljavnosti izvršilnega naslova, ki v izvršilnem postopku ni dopustna. Dolžnica se lahko v okviru edinega ugovornega razloga v tem postopku opre prenosu terjatve z uveljavljanjem neveljavnosti pogodbe o odstopu.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih II., III. in IV. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklepa tega sodišča z dne 3. 5. 2021 in z dne 20. 7. 2021 v uvodu popravilo tako, da se naslov upnice A. A. pravilno glasi: "Cesta, Kranj" (I. točka izreka). Zavrnilo je ugovor dolžnice z dne 11. 8. 2021 zoper sklep z dne 20. 7. 2021 (II. točka izreka), predlog dolžnice za povrnitev izvršilnih stroškov z dne 11. 8. 2021 (III. točka izreka) in predlog dolžnice za povrnitev izvršilnih stroškov z dne 9. 11. 2021 (IV. točka izreka).

2. Dolžnica zoper II., III. in IV. točko izreka citiranega sklepa vlaga pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da ugovoru dolžnice ugodi, v III. in IV. točki izreka pa tako, da novemu upniku naloži plačilo vseh dolžničinih nastalih izvršilnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Novi upnik B. B. v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijano odločitev preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Pravno podlago za dopustitev nadaljevanja izvršbe v korist novega imetnika terjatve predstavlja tretji odstavek 24. člena ZIZ, ki določa, da lahko nov upnik vstopi v izvršbo namesto prvotnega upnika, če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Kadar to ni mogoče, se prenos terjatve dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. Dolžnik lahko spremembo upnika izpodbija z ugovorom iz razloga po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, to je, da terjatev na novega upnika ni prešla (56.a člen ZIZ).

7. S sklepom z dne 20. 7. 2021 je sodišče izvršilni postopek nadaljevalo z novim upnikom B. B., ki mora postopek prevzeti v tistem stanju, v katerem je na dan izdaje tega sklepa. Kot podlago za svoj vstop je prevzemnik terjatve predložil Pogodbo o odplačnem odstopu terjatve z dne 20. 5. 2020, na kateri je overjen podpis odstopnice in prvotne upnice A. A. Zoper navedeni sklep je dolžnica vložila ugovor in v njem oporekala prehodu terjatve, ker predlagatelj ni predložil listine, ki bi bila skladna z določili tretjega odstavka 24. člena ZIZ, saj bi morala biti overjena tudi sama vsebina pogodbe oziroma bi moral biti overjen tudi podpis prevzemnika in ne le odstopnika oziroma je prvotna upnica nikoli ni podpisala in dne 16. 6. 2020 ni overila svojega podpisa pri notarju. Predlagatelj B. B. in sin upnice naj bi namreč od prvotne upnice izsilila podpis praznih bianco dokumentov in ji odvzela osebno izkaznico, davčno številko ter bančno kartico. A. A. tako nikoli ni izrazila svoje volje za odstop terjatve. Za podane trditve je priložila upničino izjavo ter predlagala zaslišanje upnice, priče C. C., sostanovalke upnice v Domu starejših občanov, ter lastno zaslišanje. B. B. je na vročeni ugovor odgovoril in v njem le temu v celoti nasprotoval. Domneve resničnosti v ugovoru zatrjevanih dejstev iz prvega odstavka 58. člena ZIZ, na katero se sklicuje pritožba, zato iz tega razloga v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti. Na dolžnici je torej dokazno in trditveno breme, da predložena pogodbe o prenosu terjatve, ni veljavna.

8. Kot je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje, je pogoj iz 24. člena ZIZ med drugim izpolnjen, če se sodišču predloži „po zakonu overjena zasebna listina“. Ker ZIZ nima posebnih določb o listinah, s katerimi se izkazuje prehod terjatve, je tudi po oceni sodišča druge stopnje treba navedeni pojem razlagati tako, kot to jasneje določa ZPP v 2. točki drugega odstavka 431. člena, to je kot listino, na kateri je po zakonu overjen podpis zavezanca (64. člen Zakona o notariatu). Overitev vsebine pogodbe o odstopu in overitev tudi podpisa prevzemnika terjatve nista potrebna. Takšno stališče je podprto tudi z večinsko novejšo sodno prakso, ki jo citira že prvostopenjsko sodišče. 9. Je pa za pritrditi pritožbi v očitku sodišču prve stopnje, da je neutemeljeno štelo, da so ugovorne navedbe glede neverodostojnosti podpisa na pogodbi o odstopu v izvršilnem postopku pravno nepomembne, zaradi česar tudi ni izvajalo predlaganih dokazov (točka 20 in 21 obrazložitve). Pri tej presoji namreč ne gre za presojo veljavnosti izvršilnega naslova, ki v izvršilnem postopku ni dopustna. Dolžnica se lahko v okviru edinega ugovornega razloga v tem postopku opre prenosu terjatve z uveljavljanjem neveljavnosti pogodbe o odstopu.1 Ker je tako zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je sodišče druge stopnje pritožbi dolžnice ugodilo, sklep v izpodbijani odločitvi razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti do pravno pomembnih trditev dolžnice in v zvezi z njimi izvesti predlagane dokaze ter nato ponovno odločiti o ugovoru. Posledično, zaradi razveljavitve odločitve o glavni stvari, je sodišče druge stopnje razveljavilo tudi stroškovno odločitev v III. in IV. točki izreka sklepa.

10. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Tako tudi VSL Sklep II Ip 61/2022 z dne 9. 3. 2022.