Jedro

Zoper sklep, s katerim pritožbeno sodišče potrdi odločitev prvostopenjskega sodišča o nedovoljenosti revizije, je dovoljena revizija.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

2. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo toženkin predlog za obnovo postopka z dne 13. 12. 2012 in zahtevo za revizijo sodbe V P 198/98. 2. Tožnica v pritožbi navaja, da je njena zahteva po obnovi in reviziji postopka utemeljena, ker so se v postopku upoštevale kot dokaz samo ponarejene listine tožnika, ne pa tudi njene ugotovitve. Zahteva ponovno enakopravno obravnavo pred zakonom ker sodišče ne more in ne sme obsoditi nekoga za nekaj, česar v življenju ni storil. V pravočasno vloženem odgovoru na tožbo je navedla vsa dejstva, dokaza pa ni mogla predložiti, ker je bil dokument pisan samo v enem izvodu. Kopija dokumenta, ki ga je predložil tožnik in ki je bil poleg tega še popravljen, pa ne more predstavljati dokaza, ki bi bil podlaga za ugoditev zahtevku. Ker te navedbe v rednem postopku niso bile upoštevane, je zahteva po reviziji in obnovi postopka utemeljena.

3. Drugi tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je bila 20. 4. 2005 izdana pravnomočna sodba, po kateri je toženka dolžna drugemu tožniku plačati 701.000 SIT (sedaj 2.925,22 EUR) (gre za sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani V P 198/98 z dne 11. 3. 2004). Zatem je toženka vložila pritožbo zoper navedeno sodbo, štiri predloge za obnovo postopka (v avgustu 2006, v oktobru 2009, v maju 2010 in v februarju 2012), zahtevo za varstvo zakonitosti in zahtevo za revizijo sodbe. V vseh vlogah je navedla bistveno enako razloge, kot jih ponavlja v obravnavani pritožbi. Vsi predlogi za obnovo postopka so bili kot nedovoljeni zavrženi, pravilnost odločitve o treh izmed njih pa je bila preizkušena tudi pred pritožbenim sodiščem.

6. Po vročitvi zadnjega sklepa pritožbenega sodišča, izdanega 29. 11. 2012, s katerim je bila potrjena pravilnost odločitve o zavrženju predloga za obnovo postopka in zavrženju zahteve za revizijo sodbe, je toženka vložila vlogo, naslovljeno kot "zahtevek za revizijo in obnovo postopka na Vrhovno sodišče v Ljubljani". V vlogi je navedla, da po prejemu odločitve višjega sodišča zahteva revizijo in obnovo postopka pred Vrhovnim sodiščem.

7. Vloga bi lahko vzbujala dvom o tem, ali je toženka vložila ponoven predlog za obnovo postopka in ponovno revizijo ali pa vlaga (dovoljeno) pravno sredstvo zoper odločitev o zavrženju revizije. Glede na to, da je bilo že večkrat odločeno, da je predlog za obnovo postopka nedovoljen, in da sta tako prvostopenjsko kot pritožbeno sodišče že odločili o zahtevi za revizijo, je treba pri presoji izhajati iz vsebine toženkine (laične) vloge. Iz nje jasno izhaja, da želi, da v njeni zadevi odloči Vrhovno sodišče. Ker je revizija zoper sklep, s katerim pritožbeno sodišče potrdi odločitev prvostopenjskega sodišča o nedovoljenosti revizije, dovoljena (tretji odstavek 384. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP), je sodišče prve stopnje s tem, ko je toženkino vlogo obravnavalo kot ponoven predlog za obnovo in za revizijo, ravnalo v nasprotju z določbami ZPP (četrti odstavek 375. člena ZPP v besedilu, veljavnem pred uveljavitvijo ZPP-D).

8. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prvo stopnje naj toženkino vlogo obravnava kot revizijo zoper sklep II Cp 1497/2012 z dne 29. 11. 2012. 9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).