Jedro

Predlagateljica je na podlagi odredb predsednika Vrhovnega sodišča utemeljeno sklepala, da razen v nujnih zadevah, procesni roki v času od 16. 3. 2020 do 31. 5. 2020 ne tečejo. Obravnavana nepravdna zadeva se ne šteje kot nujna, zato procesni roki v tem času niso tekli. Predlagateljica zato v pritožbi pravilno navaja, da je bil predlog, ki ga je vložila 21. 8. 2020, vložen znotraj roka, kot ga določa 210. člen ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

_Dosedanji potek postopka do odločitve sodišča prve stopnje_

1. Predlagateljica je vložila predlog za razvezo zakonske zveze, nato pa je skupaj z nasprotnim udeležencem 18. 2. 2020 predlagala mirovanje postopka. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 27. 2. 2019 nepravdni postopek prekinilo od 18. 2. 2020. Predlagateljica je 24. 8. 2020 vložila predlog za nadaljevanje postopka.

_Odločitev sodišča prve stopnje_

2. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu na podlagi zakonske domneve ugotovilo, da je predlog umaknjen in je zato nepravdni postopek ustavilo. V obrazložitvi sklepa je ugotovilo, da udeleženca postopka do 18. 6. 2020, ko je potekel štirimesečni zakonski prekluzivni rok, nista predlagala nadaljevanje nepravdnega postopka, zato je na podlagi tretjega odstavka 210. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) štelo, da je tožba umaknjena. Pojasnilo je še, da razglasitev epidemije (covid 19) na tek zakonskih prekluzivnih rokov ne more vplivati, posebej ne iz razloga, ker je štirimesečni rok, v katerem mora stranka predlagati nadaljevanje postopka, iztekel, ko so bile že preklicane izredne razmere.

_Pritožbene navedbe_

3. Predlagateljica v pritožbi navaja, da iz odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS izhaja, da v času od 16. 3. 2020 do 1. 6. 2020 roki niso tekli. Od nastopa mirovanja 18. 2. 2020 do 16. 3. 2020 je izteklo šestindvajset dni, nato pa od 1. 6. 2020 do 5. 8. 2020 še dva meseca in štiri dni prekinjenega roka. Do 5. 8. 2020, ko je pretekel trimesečni rok, predlagateljica ni smela predlagati nadaljevanja postopka. Iz teh razlogov je rok za predlog za nadaljevanje postopka iztekel 5. 9. 2020. Predlagateljica je predlagala nadaljevanje postopka 21. 8. 2020, zato je pravočasno vložila predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

_Pravna podlaga instituta mirovanja postopka_

5. Na podlagi 209. člena ZPP v zvezi s 30. in 42. členom ZNP-1 mirovanje postopka nastane, če se obe stranki pred koncem glavne obravnave o tem sporazumeta. Mirovanje postopka se začne z dnem, ko stranki to naznanita sodišču. Postopek miruje, dokler kakšna stranka ne predlaga, naj se nadaljuje. Preden ne pretečejo trije meseci od dneva, ko je nastalo mirovanje, se postopek ne more nadaljevati (drugi odstavek 210. člena ZPP). Če nobena stranka v štirih mesecih od dneva, ko je nastalo mirovanje postopka, ne predlaga nadaljevanja, se šteje, da je tožba umaknjena (tretji odstavek 210. člena ZPP). V sklepu, s katerim se ugotavlja mirovanja postopka, je treba navesti, od katerega dne postopek miruje, in stranke opozoriti na pravne posledice iz prvega do tretjega odstavka 210. člena ZPP.

_Pravna podlaga ukrepov v zvezi s sodnimi zadevami zaradi epidemije covid 19 in subsumpcija dejstev pod pravno normo_

6. Vrhovno sodišče je v sklepu I Ips 31936/2014 z dne 5. 11. 2020 navedlo vse pravne predpise, ki so bili sprejeti po razglasitvi epidemije nalezljive bolezni covid-19 na območju Republike Slovenije v zvezi s sodnimi zadevami, ko je presojalo utemeljenost (dveh) zahtev za varstvo zakonitosti in je zato moralo odgovoriti na vprašanje, ali so (niso) tekli roki od 16. 3. 2020 do 31. 5. 2020. Ker je pravna podlaga enaka, kot je predmet odločanja o utemeljenosti pritožbe v tem pritožbenem postopku, je pritožbeno sodišče v nadaljevanju povzelo del relevantnih predpisov in ugotovitev iz te odločbe, na podlagi katere je Vrhovno sodišče zaključilo, da procesni roki niso tekli od 16. 3. 2020 do 31. 5. 2020. 7. Predsednik Vrhovega sodišča je prvo odredbo z dne 13. 3. 2020, ki je urejala poslovanje sodišč od 16. 3. 2020 dalje, izdal na podlagi 83.a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS). Ta med drugim določa, da ob večjih epidemijah sodišča opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah, kot to določa 83. člen ZS. V navedenem členu je tudi izrecna določba, da v času trajanja posebnih ukrepov ne tečejo procesni roki, razen v nujnih zadevah (drugi odstavek 83. člena ZS) in da začnejo procesni roki teči prvi naslednji dan, ko prenehajo veljati posebni ukrepi. Skladno z navedeno zakonsko določbo je predsednik Vrhovnega sodišča v odredbi z dne 13. 3. 2020 določil, da sodišča odločajo samo v nujnih zadevah, kot to določa 83. člen ZS, v odredbi je povzel določbo drugega odstavka takrat veljavnega 83. člena ZS, katere zadeve šteje kot nujne. Povzel je tudi določbo, da razen v nujnih zadevah procesni roki ne tečejo, in da začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko prenehajo veljati posebni ukrepi. Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoVid-2 (covid-19) (v nadaljevanju ZZUSUDJZ) je v 4. členu predsedniku Vrhovnega sodišča dal pooblastilo, da lahko odloči, da tudi zadeve iz 2. in 5.-9. točke drugega odstavka 83. člena ZS ne štejejo kot nujne. V zakonu je bilo določeno tudi, kako v času epidemije tečejo roki. V prvem odstavku 3. člena je določeno, da roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom, ne tečejo, drugi odstavek 3. člena pa je določil, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v tistih, ki se obravnavajo kot nujne. Na podlagi navedenega zakona je predsednik Vrhovnega sodišča 30. 3. 2020 izdal novo odredbo, v kateri je določil, da vsa sodišča od 31. 3. 2020 dalje opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah, kot to določa 83. člen ZS, pri tem pa je nekatere zadeve, ki jih je taksativno naštel, izvzel. S tem je zmanjšal število zadev, ki veljajo kot nujne. Z odredbo z dne 13. 3. 2020 je predsednik Vrhovnega sodišča odločil, da vsa sodišča od 16. 3. 2020 opravljajo naloge in odločajo samo v nujnih zadevah, kot to določa 83. člen ZS. Skladno s četrtim odstavkom 83. člena ZS je določil, da, razen v nujnih zadevah, procesni roki ne tečejo in se ne vročajo sodna pisanja. Če je bilo sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko prenehajo veljati posebni ukrepi. Predsednik Vrhovnega sodišča je 27. 5. 2020 odredil preklic odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena ZS in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ ter na njeni podlagi določene druge ukrepe. Ugotovil je, da so z 31. 5. 2020 prenehali razlogi, ki so zaradi nastanka izrednega dogodka, to je epidemije nalezljive bolezni covid-19, v večjem obsegu ovirali nemoteno oziroma redno izvajanje sodne oblasti.

8. Vrhovno sodišče v sklepu I Ips 31936/2014 ugotavlja, da so zaradi razglašene epidemije procesni roki v nenujnih zadevah prenehali teči 16. 3. 2020 na podlagi odredbe predsednika Vrhovnega sodišča z dne 13. 3. 2020. Kasneje sprejeti ZZUSUDJZ, ki se je začel uporabljati 29. 3. 2020, je tudi določil, da roki za uveljavljanje pravic strank ne tečejo, kakor tudi, da v vseh sodnih zadevah razen tistih, ki se obravnavajo kot nujne, roki ne tečejo. Takšna ureditev je veljala do vključno 31. 5. 2020, ko je predsednik Vrhovnega sodišča RS odredil preklic odredbe o posebnih ukrepih. Med epidemijo covid-19 tako v zadevah, ki niso kot nujno določene z odredbo predsednika Vrhovnega sodišča RS ali zakonom, procesni roki niso tekli od 16. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020. 9. Sodna praksa torej ne potrjuje teze sodišča prve stopnje, da razglasitev epidemije ne vpliva na tek zakonskih (prekluzivnih) rokov iz 210. člena ZPP. Glede na povzete določbe iz ZS in odredbe predsednika Vrhovnega sodišča tudi ni odločilno, da je mirovanje v konkretnem primeru poteklo 18. 6. 2020, začasni ukrepi v zvezi s sodnimi zadevami pa so prenehali 31. 5. 2020. Prav slednji okoliščini, da bi predlagateljica lahko po prenehanju ukrepov vložila predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka, je sodišče prve stopnje (očitno) dalo pomembno težo pri svoji odločitvi. Sodišče prve stopnje je v sklepu očitno menilo, čeprav tega v obrazložitvi sklepa ni navedlo, da gre v obravnavanem primeru za mesečne roke, ki se (enako kot letni roki) računajo drugače kot dnevni (glej 111. člen ZPP) in da bo morda težava nastopila v podobnih primerih pri računanju (izteka) objektivnih rokov (npr. pri petletnem roku za obnovo postopka ali pri enoletnem roku za vrnitev v prejšnje stanje). Podobna dilema je že bila izpostavljena pri štetju rokov, ko gre za sodne počitnice.1

10. Kljub navedenim pomislekom pa že navedena pravna podlaga in okoliščine konkretnega primera ne pritrjujejo pravnemu sklepanju sodišča prve stopnje. Sprejeta odločitev sodišča prve stopnje bi namreč nedopustno posegla v (pričakovano) pravico predlagateljice do sodnega varstva, njenega ravnanja pa ni moč opredeliti kot neskrbno uveljavljanje pravic v postopku, čeprav je mirovanje poteklo 18. 6. 2020, ko so začasni ukrepi v zvezi s sodnimi zadevami že prenehali. Predlagateljica je na podlagi odredb predsednika Vrhovnega sodišča utemeljeno sklepala, da razen v nujnih zadevah, procesni roki v času od 16. 3. 2020 do 31. 5. 2020 ne tečejo. Gre za procesno dejstvo, ki ga mora sodišče upoštevati.

11. Obravnavana nepravdna zadeva se ne šteje kot nujna, zato procesni roki v tem času niso tekli. Predlagateljica zato v pritožbi pravilno navaja, da je bil predlog, ki ga je vložila 21. 8. 2020, vložen znotraj roka,2 kot ga določa 210. člen ZPP.

Odločitev pritožbenega sodišča

12. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo (3. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

13. Predlagateljica je priglasila pritožbene stroške. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje razveljavilo, zato se na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

1 Glej npr. Aleš Galič: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, 2005, str. 461-462. 2 Pritožbeno sodišče sprejema preračun, kot ga je naredila predlagateljica v pritožbi, glede izteka roka za vložitev predloga za nadaljevanje prekinjenega postopka, zato se v izogib ponavljanju sklicuje na te pritožbene trditve (glej 3. tč. obrazložitve sklepa).