Jedro

Za določitev preživnine razvezanemu zakoncu morajo biti konkretno izpolnjeni pogoji iz 81. čl. ZZZDR.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanih delih, to je v točki II in III, potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča in tožena stranka sami krijeta svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. S sodbo IV P 725/2015 z dne 20. 5. 2016 je sodišče prve stopnje najprej razsodilo, da se zakonska zveza, ki sta jo dne 16. 7. 2015 v Žalcu sklenili pravdni stranki, razveže. Nato pa je zavrnilo tožbeni zahtevek po katerem naj bi toženec plačeval mesečno preživnino v višini 200,00 EUR mesečno, razvezanemu zakoncu. Odločilo je še o pravdnih stroških, nastalih na prvi stopnji. Sodišče prve stopnje je naprej razvezalo zakonsko zvezo in pri tem ni izrecno zaključilo kdo izmed zakoncev je povzročil nevzdržnost zakonske zveze. Zavrnilo je zahtevo tožeče stranke, katera je po določbi 81. člena ZZZDR zahtevala, da ji toženec kot nepreskrbljenemu zakoncu, ki nima sredstev za življenje in je nesposoben za delo, določi znesek za preživljanje v breme drugega zakonca v znesku 200,00 EUR mesečno. Sodišče prve stopnje je ocenilo premoženjske razmere, katere bodo vladale med obema razvezanima zakoncema. Ugotovilo je, da je tožnica sicer nezaposlena, vendar prejema nadomestilo osebnega dohodka v znesku 399,00 EUR. Je lastnica stanovanjske hiše, poleg tega pa bo od razvezanega zakonca dobila 45.000,00 EUR vrnjenih denarnih sredstev. Na drugi strani pa prejema toženec mesečno pokojnino v znesku 528,10 EUR. Živi sicer v stanovanjski hiši, katero pa bo moral prodati, da bo lahko tožeči stranki izplačal znesek 45.000,00 EUR, katerega ji je dolžan plačati na podlagi sodne poravnave do leta 2019 in sicer ji mora vrniti del posojenega zneska in njena vlaganja v stanovanjsko hišo. Sodišče na podlagi teh podatkov ni ugotovilo, da bi se tožnici življenjski standard z razvezo tako znižal, da bi bil zaradi tega in zaradi njene slabe zdravstvene prognoze njen življenjski standard bistveno znižan, kot v času trajanje zakonske zveze in zato tožbenemu zahtevku po plačilu preživnine ni ugodilo. O plačilu pravdnih stroškov je odločilo na podlagi določbe prvega odstavka 154. člena ZPP.

2. Zoper zavrnilni del se pritožuje tožeča stranka po svojem pooblaščencu. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz člena 338 ZPP. Mnenja je, da se bo tožnici po razvezi zakonske zveze njen standard bistveno znižal. Nima več 78.000,00 EUR, katere je imela ob razvezi zakonske zveze s prejšnjim partnerjem in bo šele v roku treh let prejela 45.000,00 EUR. V pritožbi navaja, da, če bi tožnici ostal znesek 70.000,00 EUR bi si lahko iz tega zneska praktično do konca življenja še izplačevala preživnino, namesto, da bi živela s 395,00 EUR, bi živela s 595,00 EUR, kar pa v Sloveniji predstavlja razliko med revščino in normalnim življenjem. Glede 45.000,00 EUR še ni znano ali bo ta denar kdaj prejela. Ima staro pohištvo. Res ima trenutno pozitivno stanje na tekočem računu, vendar se bo to stanje sčasoma spremenilo. Tožnica ima življenjske stroške v znesku 750,00 EUR. Res je, da toženec prejema okoli 600,00 EUR pokojnine, vendar pa ima na razpolago še denarna sredstva od svojega očeta, na drugi strani pa tožnica s 395,00 EUR ne more preživeti brez škode za svoje zdravje in živi v revščini. Pravdni stranki sta se poročilo tudi iz preračunljivosti, nato pa je toženec tožnici izmaknil 40.000,00 EUR za poplačilo njegove prve žene. Teh sredstev nima več, ker jih je dala tožencu, ne bi jih pa dala, če ne bi obljubil, da bo nanjo prepisal polovico hiše. Toženec je tožnico zapeljal, da je dala ves svoj denar, razen za nakup avtomobila, tožencu. Ob sklenitvi zakonske zveze je tožnica imela v rokah denar, ki bi ji omogočil vsak mesec uporabo najmanj 200,00 EUR, poleg nadomestila, ki ga prejema, zaradi dejanj toženca pa tega denarja več nima in kakorkoli sodišče trdi, da se njen standard ni v ničemer spremenil, je jasno, da ji sedaj manjka teh 200,00 EUR do plačila stroškov preživljanja. Zato predlaga, da se pritožbi ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zahtevku ugodi.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru na pritožbo pa navaja, da se je tožnica sama odselila iz skupnega prebivališča pravdnih strank, po tistem, ko sta pravdni stranki sklenili sodno poravnavo, po kateri je toženec dolžan v roku treh let izplačati tožnici 45.000,00 EUR iz naslova njene terjatve. Na drugi strani pa je tožnica lastnica stanovanjskega objekta v M. R., ki je opremljen. Tožnica prejema stalni vir dohodka, ki ji zagotavlja preživljanje, poleg tega pa bo dobila še 45.000,00 EUR. Ko bo toženec stanovanjsko hišo prodal, pa se bodo njegove bivanjske razmere zelo spremenile in mu bo ostalo še dokaj malo denarja. Tožnica se lahko preživlja s 395,00 EUR mesečno, saj ima urejeno stanovanje, ima osebno vozilo. Poleg tega pa lahko prihrani mesečno s tem, da preneha kaditi. Toženec pa ima skromne dohodke, nima nobenih prihrankov, ima negativno stanje na svojem računu in stanovanjsko hišo, ki jo prodaja zaradi poplačila tožnice. Tožnica ima vrednost premoženja, ki presega 120.000,00 EUR. Tožnica tudi ni uspela dokazati trditve o tem, da ji je toženec s poroko obljubil, da bo zanjo skrbel. Tožnica ob svojem zaslišanju ni potrdila, da bi med pravdnima strankama obstajal še poseben dogovor o preživljanju. Zato predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravna podlaga za plačevanje preživnine razvezanemu zakoncu po razvezi zakonske zveze je določba 81. člena ZZZDR. Zakonec, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen, ima pravico od drugega zakonca zahtevati preživnino. Vseh teh okoliščin, ki morajo biti kumulativno izpolnjene za plačevanje preživnine, pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo. Ugotovilo je, da ima tožnica sredstva za preživljanje v znesku 399,00 EUR, da je lastnica stanovanjske hiše in osebnega vozila, poleg tega pa bo prejela še 45.000,00 EUR od toženca. Poleg nesposobnosti za delo mora biti kumulativno izpolnjen še pogoj izostanka sredstev za preživljanje, da bi bil izpolnjen temelj tožbenega zahtevka. Na osnovi prejemkov tožnice pa je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da pri njej ni podana nepreskrbljenost kot pravni standard in pogoj za pravico do preživnine.(1) Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ne gre za povsem na novo urejanje načina življenja tožeče stranke, saj se je že predhodno pripravila na odhod iz zakonske zveze, saj je v ta namen prodala stanovanje in si kupila osebno vozilo in stanovanjsko hišo z opremo. Poleg tega pa prejema tudi nadomestilo v znesku 399,00 EUR in tako niso izpolnjeni pogoji za uporabo določbe 81. člena ZZZDR. Na drugi strani toženec razpolagal sicer z nekoliko višjimi denarnimi sredstvi, prav tako prejema invalidsko pokojnino, vendar le v znesku okoli 528,00 EUR. Preživnina za razvezanega zakonca nima narave preživnine kot jo ima preživnina za mladoletnega otroka, ki se določi v sorazmerju s potrebami otroka in zmožnosti roditeljev. Zato materialnopravno ni upravičeno, da bi moral toženec plačevati tožnici delno preživnino, torej tudi v manjšem znesku od 200,00 EUR, saj se bodo njegove premoženjske razmere v bodočnosti le poslabšale, medtem, ko se bodo tožničine izboljšale, zaradi pričakovanega plačila 45.000,00 EUR.

6. Tožnica sicer v pritožbi trdi, da bi denar, katerega je posodila tožencu, sedaj porabljala za dopolnitev svojih preživninskih potreb in bi iz teh prihrankov vsak mesec jemala 200,00 EUR. Kaj takšnega tožnica tekom postopka na prvi stopnji ni zatrjevala, v zakonski zvezi je bila dalj časa, tako da bi lahko eventualno te svoje prihranke tudi porabila za lastno izboljšanje življenjskega standarda tekom zakonske zveze, vendar tega ni storila, zato je tudi pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se po razvezi zakonske zveze njen življenjski standard ne bo bistveno spremenil, od tistega v katerem je živela, ko je bila v zakonski zvezi s tožencem, ki pa je v tem času sicer prejemal nekoliko višji dohodek, vendar tožnica ni dokazal, da bi od teh svojih prihodkov toženec tožnici v denarju prispeval k njenemu standardu.

7. Ker tako niso izpolnjeni kumulativni pogoji za določitev preživnine razvezanemu zakoncu v breme drugega zakonca, je zato sodišče druge stopnje, ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje, pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP). Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, niso se mu pripetile tiste bistvene kršitve določb ZPP, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

8. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 413. člena ZPP v zvezi s členom 165 ZPP.

Op. št. (1): Tako tudi sodba VSL IV Cp 1666/2009 z dne 20. 5. 2009 in sodb VSK Cp 1316/2010 z dne 25. 1. 2011.