Jedro

Prvotni upnik – družba z omejeno odgovornostjo je bil kot pravna oseba izbrisan iz sodnega registra na podlagi sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku. Sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku pa mora sprejeti družbenik, v konkretnem primeru je to A. A. V primeru prenehanja družbe po skrajšanem postopku pride do singularnega pravnega nasledstva s strani družbenikov oziroma v konkretnem primeru edinega družbenika A. A., zato se z njim kot prevzemnikom terjatve iz predmetnega postopka nadaljuje postopek po prvem odstavku 208. člena ZPP v zvezi s 5. členom ZIZ.

Dolžnica je bila opozorjena, da lahko izpodbija sklep o spremembi upnika z ugovorom iz razloga po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ oziroma iz razloga, da terjatev ni prešla na upnika. Dolžnica je v ugovoru navajala le, da je terjatev neupravičena in nezakonita, kar pomeni, da ugovor ni vseboval trditev v zvezi s prehodom same terjatve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnice z dne 11. 11. 2022 zavrnilo.

2. Sklep izpodbija dolžnica in predlaga razveljavitev sklepa ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje, ker gre za zgoljufano terjatev odvetnika A. A., ki je izdal lažno fakturo za revizijo, katere pa ni spisal on. V tem primeru je sodišče pristransko in podpira nezakonito terjatev. Zato bi sodišče njen ugovor z dne 11. 11. 2022 moralo upoštevati kot ugovor po izteku roka, ker se nanaša na terjatev. Pri tem pritožnica vztraja. Iz tega razloga pa terjatev tudi ni mogla preiti iz ukinjenega podjetja na fizično osebo in gre za zlorabo izvršbe. Zahteva, da se izvršba ustavi, dokler ne bo znesek terjatve sodišče pravilno zapisalo v sklepu.

3. Upnik ni podal odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Ur. l. RS št. 51/98 s spremembami).

6. V konkretni zadevi je bil sklep o izvršbi z dne 11. 3. 2016 izdan po predlogu upnika B., d. o. o. zoper dolžnico. S sklepom z dne 7. 12. 2021 je bil izvršilni postopek prekinjen, ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil upnik dne 7. 9. 2020 izbrisan iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku Okrožnega sodišča v Kranju Srg 2020/26402 z dne 19. 8. 2020. Sklep o prekinitvi postopka z dne 7. 12. 2021 je postal pravnomočen z odločitvijo Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 63/2022 z dne 2. 2. 2022, že v tem sklepu pa je bilo dolžnici pojasnjeno, da se prekinjeni postopek lahko nadaljuje, ko in če ga pravni nasledniki prevzamejo po povabilu sodišča. S sklepom z dne 14. 10. 2022 je sodišče izvršilni postopek nadaljevalo z novim upnikom A. A., dolžnica pa je zoper omenjeni sklep vložila ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo. Pri tem se je postavilo na stališče, da lahko dolžnica izpodbija sklep o pravnem nasledstvu iz razloga, da terjatev ni prešla na sedanjega upnika, dolžnica pa je v ugovoru izpodbijala terjatev, kar pa ni več dovoljeni ugovorni razlog. Ker ugovor ne vsebuje trditev v zvezi s prehodom terjatve na novega upnika in nima nobenih dokaznih predlogov, je sodišče ugovor zavrnilo kot neobrazloženega, ne da bi ga predhodno vročalo v odgovor upniku. Takšno stališče sodišča prve stopnje je pravilno.

7. Kot je bilo že pojasnjeno dolžnici v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 63/2022 je prvotni upnik – družba z omejeno odgovornostjo kot pravna oseba bila izbrisana iz sodnega registra na podlagi sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku, ki ga določajo določbe 425. do 429. člena ZGD-1. Takšen sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku pa mora sprejeti družbenik, v konkretnem primeru je to A. A. in je podlaga za izdajo sklepa registrskega sodišča o prenehanju družbe po skrajšanem postopku. V primeru prenehanja družbe po skrajšanem postopku pride do singularnega pravnega nasledstva s strani družbenikov oziroma v konkretnem primeru edinega družbenika A. A., zato se z njim kot prevzemnikom terjatve iz predmetnega postopka nadaljuje postopek po prvem odstavku 208. člena ZPP v zvezi s 5. členom ZIZ1. 8. Dolžnica je bila v pravnem pouku sklepa z dne 14. 10. 2022, s katerim je sodišče prve stopnje prekinjeni izvršilni postopek nadaljevalo z novim upnikom A. A. opozorjena, da lahko izpodbija sklep o spremembi upnika z ugovorom iz razloga po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ oziroma iz razloga, da terjatev ni prešla na upnika. Dolžnica je v ugovoru zoper sklep z dne 14. 10. 2022 navajala le, da je terjatev neupravičena in nezakonita, kar pomeni, da ugovor ni vseboval trditev v zvezi s prehodom same terjatve. Ugovornih razlogov, s katerimi bi uveljavljala, da terjatev ni prešla na novega upnika, dolžnica tako ni uveljavljala kljub opozorilu, da mora biti njen ugovor obrazložen, kar pomeni, da mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze. Dolžnica je bila na pravno posledico izrecno opozorjena, da se bo v nasprotnem primeru (neobrazložen ugovor), ugovor štel za neutemeljenega. Sicer pa je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu dolžnici tudi pravilno pojasnilo, da prvotni upnik – družba z omejeno odgovornostjo iz sodnega registra ni bila izbrisana na podlagi izbrisa brez likvidacije, temveč na podlagi sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku. Do izbrisa torej ni prišlo na podlagi določb o prisilnem prenehanju družbe po 7. poglavju ZFPPIPP, temveč zaradi prenehanja dolžnika po skrajšanem postopku brez likvidacije. Pri takšnem načinu prenehanja pa je zakonsko še vedno predvideno pravno nasledstvo, saj glede na naravo prenehanja in zaradi varstva upnikov skladno s 425. členom ZGD-1, odgovornost za neplačane obveznosti prevzamejo družbeniki, oziroma v konkretnem primeru edini družbenik A. A. S tem so tudi neutemeljene pritožbene navedbe dolžnice, da iz razloga, ker gre za zgoljufano terjatev, le ta ni mogla preiti iz ukinjenega podjetja na fizično osebo.

9. Iz navedenih razlogov je zato odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, pritožba dolžnice pa neutemeljena (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 O tem je obširna sodna praksa tudi že zavzela stališče, da družbenik v takšnem primeru ni univerzalni pravni naslednik izbrisane družbe, pač pa singularni naslednik: VSK Cpg 278/2912, VSRS II Ips 66/2001, III Ips 51/2011, III Ips 64/2011, VSL II Cp 1806/2017, I Ip 636/2021.