Jedro

Sodišče prve stopnje ni storilo absolutne bistvene kršitve postopka, s tem, ko je ugotovilo, da je trditvena podlaga tožeče stranke pomanjkljiva v taki meri, da ne omogoča preverjanja višine terjatve, kot jo tožeča stranka uveljavlja v tem pravdnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 989/2017 z dne 10. 1. 2017 in tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožnici je naložilo, da povrne tožencu pravdne stroške v višini 57,00 EUR.

2. Tožnica v pritožbi navaja, da je v pripravljalni vlogi z dne 19. 4. 2017 določno in obsežno utemeljila svoj zahtevek. Pojasnila je izračun višine glavnice, kakor tudi izračun rednih in zamudnih obresti. Priložila je rokovnik za kredit, v vlogi pa natančno pojasnila posamezne oznake v kolonah. Kolona "tip obveznosti" pomeni za kakšno obveznost gre, "RO"-redne obresti, "ZO"-zamudne obresti, "OB"-obrok (glavnica), "datum zapadlosti“, kdaj je obveznost potrebno plačati, „datum nastanka“ pomeni, kdaj določena obveznost nastane, "znesek v EUR"-pomeni višino obveznosti; "datum plačila" pa kdaj je bila določena obveznost dejansko plačana. Višino glavnice se dobi tako, če se seštejejo zneski, ki so v koloni "tip obveznosti“, označeni z "OB" in poleg zneska ni zapisanega datuma v koloni "datum plačila". Priloženi so bili tudi dokaz in sicer obračuni obremenitev. V rokovniku so navedeni vsi priloženi obračuni obremenitev, ki izkazujejo glavnico. Toženec ni prerekal višine glavnice, zato bi moralo sodišče ugoditi zahtevku glede višine glavnice. Višina glavnice je zapisana v vlogi, kot tudi v izpisku iz poslovnih knjig, ki je kot dokaz priložen. Konkretno so opredeljene obresti, tako pogodbene kot zamudne. Iz priloženih obračunov obresti izhaja, od katere glavnice se posamezne obresti zaračunajo in v kakšni višini, po kakšni stopnji ter za katero obdobje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodba, s katero je končan spor v postopku o sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Ne glede na določbo prvega odstavka 458. člena ZPP sodišče druge stopnje razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, če ugotovi, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (drugi odstavek 458. člena ZPP). Sodišče prve stopnje ni storilo absolutne bistvene kršitve postopka (drugi odstavek 339. člena ZPP), s tem, ko je ugotovilo, da je trditvena podlaga tožeče stranke pomanjkljiva v taki meri, da ne omogoča preverjanje višine terjatve, kot jo tožeča stranka uveljavlja v tem pravdnem postopku.

5. Protispisne so trditve tožeče stranke, da toženec ni opredeljeno izpodbijal višine terjatve za glavnico, ki jo je vtoževala tožeča stranka. Toženec je zatrjeval, da stanje dolgovane glavnice ne ustreza dejanskemu stanju iz naslova kreditne pogodbe, zato je tudi pozival tožečo stranko, da da dodatne navedbe, iz katere bo mogoče ugotoviti in preveriti višino neplačane glavnice. Sodišče prve stopnje zato pravilno ugotavlja, da tožeča stranka ni pojasnila, čeprav jo je na to opozoril toženec, na kakšen način je bila izračunana glavnica, še posebej iz razloga, ker je nedopustno obračunavala obrestne obresti in ker je zatrjevala, da je tožencu odobrila za plačilo obresti dodatni kredit. Teh slednjih (dveh) ugotovitev pritožba tudi ne izpodbija. Že iz tega razloga bi morala tožeča stranka določno opredeliti (predstaviti) izračun glavne terjatve in samostojno (pogodbene in zamudne) obresti kot stranske terjatve. V pripravljalni vlogi z dne 19. 4. 2017 teh navedb ni, zato ni mogoče ugotoviti, na kakšen način je tožeča stranka obračunala stanje na dan 13. 12. 2016. Tožeča stranka tudi v pritožbi ne navede odločilnih dejstev, ki bi potrjevali, da je bil preizkus njene terjatve mogoč glede na trditve in predložene dokaze v postopku pred sodiščem prve stopnje, tako glede glavnice, kot glede pogodbenih in zamudnih obresti. V pritožbi se tožeča stranka le pavšalno sklicuje na rokovnik in obračune obremenitev, ne da bi navedla konkretne zneske in predstavila obračune, ki bi potrjevali višino njene terjatve, ki jo uveljavlja.

6. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).