Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Neutemeljeno je sodišče prve stopnje priznalo upniku strošek za opomin v višini 50 točk, saj ta strošek ni potreben za vložitev predloga za izvršbo.
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (4. točki izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.
Prvostopenjsko sodišče je v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa dolžniku naložilo, da v roku 8 dni po vročitvi sklepa poravna upniku v predlogu navedeno terjatev. Z 2. točko izreka je sodišče prve stopnje dovolilo predlagano izvršbo. S 3. točko izreka je sodišče prve stopnje za izvršitelja določilo S. P. V 4. točki izreka izpodbijanega sklepa pa je sodišče prve stopnje stroške upnika odmerilo na 86.485,80 SIT.
Zoper 4. točko izreka sklep se pritožuje upnik, iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ . V pritožbi navaja, da mu je sodišče prve stopnje nepravilno priznalo le 50% za opomin z dne 28.4.2004, čeprav v skladu z Odvetniško tarifo, ki velja od 12.7.2003 dalje, tar.št. 38/4 določa 100 točk za to opravilo. Prav tako je sodišče prve stopnje priznalo le 150 točk za sestavo izvršilnega predloga, čeprav glede na vrednost spornega predmeta določa odvetniška tarifa (tar.št. 27/1) 50% iz tarifne št. 18, kar znaša v konkretnem primeru 300 točk oziroma maksimalno 200 točk. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje upniku priznalo skupaj 100 točk premalo, skupaj z DDV znaša premalo priznani znesek 13.200,00 SIT.
Pritožba ni utemeljena.
Pri odločanju o povrnitvi stroškov prizna sodišče samo tiste stroške, ki so potrebni za izvršbo (5. odst. 38. člena ZIZ), pri čemer se za stroške zastopanja upošteva Odvetniška tarifa - v nadaljevanju OT. O tem, kateri stroški so potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, ko je upniku priznalo 200 točk za sestavo izvršilnega predloga, 20 točk za plačilo sodne takse za stranko, 40 točk za končno poročilo stranki, materialne stroške v višini 2%, DDV višini 20% ter sodno takso.
Po presoji pritožbenega sodišča je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, ko upniku ni priznalo stroškov za konferenco s stranko, kajti konferenca s stranko ni bila posebno opravilo odvetnika, ampak opravilo, potrebno za sestavo izvršilnega predloga in je zato to opravilo zajeto v postavki za sestavo izvršilnega predloga (tar. št. 27 OT) ter ga posebej ni mogoče priznati.
Neutemeljeno pa je sodišče prve stopnje priznalo upniku strošek za opomin z dne 28.4.2004 v višini 50 točk, saj ta strošek ni potreben za vložitev predloga za izvršbo. Ker pa se zoper odločitev o stroških pritožuje le upnik, odločitve sodišča prve stopnje ni mogoče spremeniti v njegovo škodo.
Glede na navedeno je bilo potrebno sklep v izpodbijanem delu (4. točka izreka sklepa) potrditi, pritožbo upnika pa zavrniti kot neutemeljeno (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Zaradi neuspeha pritožbe bo moral pritožnik kriti sam svoje stroške pritožbenega postopka(1. odstavek 165. člena ZPP in 154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).