Jedro

Sodišče Republike Slovenije je izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče (78. člen ZMZPP). Ker po zbranih podatkih predlagateljice v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1, kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se tam nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešani vpisan kot lastnik. Poleg tega je pred Okrajnim sodiščem v Tolminu ta nepravdna zadeva tudi že odprta.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Tolminu.

Obrazložitev

1. Nasprotni udeleženec je v zemljiško knjigo vpisan kot lastnik parcele št. 1636/2 k. o. ... na podlagi listin iz leta 1880. To pomeni, da je bil leta 1880 še živ. Podatkov o njegovem kasnejšem življenju in smrti ni bilo mogoče pridobiti niti v Republiki Sloveniji niti v Italiji, kjer je bilo njegovo – na podlagi podatkov zemljiške knjige ugotovljeno – zadnje znano bivališče. 2. Preko zemljiške parcele, vpisane kot lastnina nasprotnega udeleženca poteka državna cesta. Predlagateljica iz razloga, ker nasprotni udeleženec gotovo ni več živ, ne more urediti njegovega premoženjskopravnega stanja, za kar je zainteresirana zaradi rekonstrukcije tamkajšnjega dela navedene ceste. Zato predlaga razglasitev nasprotnega udeleženca za mrtvega.

3. Predlog je predlagateljica vložila pri Okrajnem sodišču v Tolminu, ki predlaga Vrhovnemu sodišču, naj določi krajevno pristojno sodišče za odločanje o predlogu. Navaja, da je edini znani naslov nasprotnega udeleženca tisti, ki je naveden v zemljiški knjigi, njegovo državljanstvo ni znano, prav tako ne njegovi dediči. V tej fazi postopka mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča ni mogoče izključiti.

4. Po 78. členu Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP) je sodišče Republike Slovenije izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče. Po razpoložljivih podatkih, navedenih v predlogu, v tej fazi postopka ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP).

5. Krajevna pristojnost v nepravdnem postopku se po splošnem pravilu o pristojnosti ravna po stalnem ali začasnem prebivališču osebe, proti kateri je vložen predlog (prvi in četrti odstavek 11. člena Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1). Če ta okoliščina ni znana, Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 določi krajevno pristojno sodišče, če je podana pristojnost sodišča Republike Slovenije.

6. V konkretnem primeru prebivališče nasprotnega udeleženca ni znano. Prav tako niso znani nobeni podatki o njegovi smrti in njegovih dedičih, kot tudi ne, da bi bil državljan katere druge države. Ker je nasprotni udeleženec vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik nepremičnin v katastrski občini, ki leži na sodnem območju Okrajnega sodišča v Tolminu in ker je to sodišče postopek že začelo, je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1, kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu.