Jedro

Posledice neugovarjanja zahtevku po tožbi na podlagi poziva, kakršen je bil v obravnavanem primeru naslovljen na toženo stranko, so drugačne od tistih, ki jih zakon predvideva za neodziv stranke na poziv sodišča, da naj pred razpisom obravnave vloži pripravljalno vlogo, v kateri naj se izjavi o določenih dejstvih in navede ali dopolni dokazne predloge, pri čemer zakon določa, da mora sodišče stranko izrecno opozoriti, da ob izostanku pogoja iz 2. odst. 286. čl. ZPP, na prvem naroku za glavno obravnavo njenega navajanja dejstev in dokazov ne bo mogoče dopustiti.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih pravdnih stroškov.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje: I.) sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 27.6.2011, opr.št. VL 1 vzdržalo v celoti v veljavi tako, da je tožena stranka dolžna v 15 dneh plačati tožeči stranki 6.520,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od: 4.039,67 EUR od 22.11.2010 dalje do plačila, 2.480,87 EUR od 4.1.2011 dalje do plačila ter izvršilne stroške v višini 173,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.7.2011 dalje do plačila; II.) toženi stranki naložilo, da mora v 15 dneh tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka v višini 1.212,60 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Proti navedeni sodbi je tožena stranka po svoji pooblaščenki vložila pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka po 1. tč. 1. odst. 338. čl. ZPP in predlagala njeno spremembo tako, da višje sodišče zahtevek tožeče stranke zavrne. Hkrati je uveljavljala povrnitev stroškov. Navaja, da je bila v obravnavani zadevi pravda začeta po izdaji razveljavitvenega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Tožeča stranka je predlog za izvršbo, ki se obravnava kot tožba, dopolnila, sodišče pa je dopolnjeno tožbo vročilo toženi stranki, hkrati pa tudi poziv, naj v roku 30 dni odgovori na tožbo in jo opozorilo na posledice opustitve tega dejanja, ki so v izdaji zamudne sodbe. Tožena stranka v roku ni podala odgovora, prvostopenjsko sodišče pa tudi ni izdalo zamudne sodbe, temveč je razpisalo narok za glavno obravnavo. Na naroku pa toženi stranki ni dovolilo podajati nobenih navedb in dokaznih predlogov. Sodišče je v obravnavanem primeru toženi stranki vročilo napačen poziv (poziv za odgovor na tožbo), nato pa nepravilno presojalo posledice njene procesne (ne)aktivnosti. Posledica odsotnosti odgovora na tožbo je izdaja zamudne sodbe in ne prekluzija. To ne more biti sporno, saj sicer sodišče ne bi razpisalo glavne obravnave. Ker v konkretnem primeru torej ne gre za vlaganje odgovora na tožbo, bi sodišče toženo stranko moralo pozvati skladno s pravili 286. a čl. ZPP oziroma ji ob odsotnosti takšnega poziva omogočiti, da se o navedbah in dokaznih predlogih tožeče stranke izjasni na naroku, kar je tožena stranka tudi nameravala. Navedena določba daje sodišču možnost, da strankam omeji pravico iz 1. odst. 286. čl. ZPP, vendar le v primeru, da stranke pravočasno opozori, da bo ravnalo v smislu te določbe. Meni, da je sodišče z opisanim ravnanjem zagrešilo kršitev določb postopka po osmi tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.

Pritožba tožene stranke je utemeljena.

Po določilu 8. točke 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. In prav na navedeno kršitev po mnenju pritožbenega sodišča tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja.

V obravnavanem primeru je bil sodni postopek začet z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine in na podlagi obrazloženega ugovora tožene stranke, tedaj dolžnice, se je dotedanja izvršilna zadeva prevesila v pravdno (sklep z dne 30.8.2011). V sledečem pravdnem postopku je na podlagi poziva sodišča prve stopnje, tožeča stranka dopolnila tožbo in to dopolnitev je sodišče s pozivom za odgovor z dne 2.12.2011, vročilo toženi stranki. Pri tem jo je opozorilo na posledice izostanka vložitve obrazloženega odgovora na tožbo, ki so bile v tem, da bo izdana zamudna sodba, s katero bo tožbenemu zahtevku ugodeno. Tožena stranka na poziv za odgovor na tožbo ni odgovorila, vendar pa posledica njene neaktivnosti zatem ni bila izdaja zamudne sodbe, ampak je sodišče razpisalo glavno obravnavo, ki jo je dne 27.2.2012 tudi izvedlo, na njej pa toženi stranki ni dovolilo podajanja navedb in dokaznih predlogov z utemeljitvijo, da je k temu že bila pozvana s pozivom z dne 2.12.2011 za odgovor na tožbo.

Pritožnica utemeljeno opozarja, da so posledice neugovarjanja zahtevku po tožbi na podlagi poziva, kakršen je bil v obravnavanem primeru naslovljen na toženo stranko, drugačne od tistih, ki jih zakon predvideva za neodziv stranke na poziv sodišča, da naj pred razpisom obravnave vloži pripravljalno vlogo, v kateri naj se izjavi o določenih dejstvih in navede ali dopolni dokazne predloge, pri čemer zakon določa (2. odst. 286. čl. ZPP), da mora sodišče stranko izrecno opozoriti, da ob izostanku pogoja iz 2. odst. 286. čl. ZPP, na prvem naroku za glavno obravnavo njenega navajanja dejstev in dokazov ne bo mogoče dopustiti. Glede na to po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče soglašati s stališčem sodišča prve stopnje, da je s pozivom, kakršen je bil v obravnavanem primeru naslovljen na toženo stranko, slednja v vsakem primeru bila opozorjena na zanjo negativne posledice.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 1. odst. 354. čl. ZPP, pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo sodišče toženi stranki ali omogočilo podajanje navedb in dokazov na naroku za glavno obravnavo ali pa jo k temu pisno pozvalo pred razpisom obravnave, vključno z navedbo posledic njenega neodziva na takšen poziv. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 165. čl. ZPP.