Jedro

Sodišče prve stopnje je uporabilo pravilno materialnopravno podlago, in sicer v času škodnega dogodka veljavni Zakon o cestah ter Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest. Na tej pravni podlagi je podana odgovornost zavarovanke prve toženke, kot lastnice oziroma upravljavke občinske javne ceste, na katero je padlo drevo in nad katero so segale veje drevesne krošnje, saj mora zagotoviti takšno vzdrževanje cest, da jih bodo uporabniki lahko varno uporabljali. Njeno odgovornost pa je treba presojati po pravilih o krivdni odgovornosti. Oškodovanec mora poleg obstoja pravno priznane škode dokazati še obstoj nedopustnega ravnanja oziroma nedopustne opustitve in vzročno zvezo med njima (prvi odstavek 131. člena OZ). Protipravno ravnanje je vsako ravnanje, katerega predvidljiva posledica je nastanek škode. Za presojo, ali je negativna posledica določenega ravnanja ali opustitve predvidljiva, so pomembne konkretne okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno oziroma opuščeno. Za opredelitev določenega ravnanja kot protipravnega je pomembno, da je negativna posledica takega ravnanja objektivno predvidljiva.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi delna sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano delno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je prva toženka dolžna tožniku plačati odškodnino v višini 39.340,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 10. 2014 do plačila (I). Sklenilo je, da je tožnik dolžan prvi toženki povrniti nastale pravdne stroške (II).

2.Zoper navedeno sodbo se je pritožil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo ustrezno spremeni s stroškovnimi posledicami.

3.Izvedenec gozdarske stroke je navedel, da je poševno rastoča drevesa v urbanem okolju priporočljivo iz previdnosti odstraniti ter da morajo strokovnjaki vedeti za krivo rast dreves, ne pa nujno tudi za stanje njihovega koreninskega sistema. Meni, da navedba izvedenca glede stanja koreninskega sistema ni pravilna ter pri tem opozarja na k pritožbi priloženi članek iz javne objave z dne 8. 10. 2024 : "Za posek predvidenih 205 dreves, delo bodo zagnali še letos", kjer je navedeno, da so odgovorni občine A. z rezistografom ugotovili razkroj koreninskih vratov in primarnih korenin ter da bodo odstranili divji kostanj pri ... na B. ulici. Iz članka torej izhaja, da je delno stanje koreninskega sistema mogoče ugotoviti. Glede na ugotovitev izvedenca, da je izruvano drevo imelo skromen koreninski pletež, bi slednje zavarovanec prve toženke z ustrezno kontrolo, na kar je opozarjal tožnik, lahko ugotovil. Sodišče se je v izpodbijani sodbi oprlo na zaslišanje izvedenca gozdarske stroke, ki je ponovil, da je priporočljivo tako drevo odstraniti, vendar ne nujno, ter da bi ostalo malo dreves, če bi se vsa poševno rastoča drevesa odstranjevala, kar pa je v nasprotju z ugotovitvami izvedenca v njegovem osnovnem mnenju, kjer je navedel, da bi bilo potrebno tako drevo odstraniti. Sodišče se je sklicevalo na mnenje izvedenca, da drevo ni imelo takšne rasti, da bi bilo potencialno nevarno, da se podre, kar je v nasprotju z navedbami izvedenca v izvedeniškem mnenju z dne 25. 2. 2022, na strani štiri, točka tri, in situacijo, ki se je zgodila. Nadalje pritožba v nasprotju z izvedeniškim mnenjem, da naj bi bilo postrani rastočih dreves ogromno, meni, da takšnih dreves ni veliko, kar je mogoče ugotoviti že z laičnim ogledom. Sodišče ni upoštevalo navedbe izvedenca, da je drevo raslo zelo postrani in je ogrožalo promet. Konkretna situacija kaže, da ima občina A. možnost odstraniti večjo količino nevarnih dreves, da ima aparature, ki lahko zaznajo in merijo kvaliteto koreninskega sistema, ter da gre očitno za premoč kapitala nad človekom, saj je postrani rastoče drevo nevarno pešcem, kolesarjem, motoristom in voznikom vozil. Oporeka ugotovitvi sodišča, da občina A. ob dolžni skrbnosti ni mogla vedeti, da se poševno rastoče drevo lahko zruši. Nasprotno, vizualno je bilo znano, kako raste drevo, koreninski sistem pa bi bil lahko pregledan, saj je izvedenec ugotovil, da je imelo drevo plitke korenine. Neugodne vremenske razmere niso izredne, temveč precej redne in temu se morata prilagoditi tudi stroka in občina A.

4.Prva toženka na pritožbo ni odgovorila.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ni storilo postopkovnih kršitev, ter je glede vseh pravno relevantnih dejstev v obrazložitvi izpodbijane sodbe podalo prepričljive razloge, na podlagi katerih je sprejelo pravilno in z 8. členom ZPP skladno dokazno oceno ter je o tožbenem zahtevku tudi materialno pravno pravilno odločilo. Pritožbeni pomisleki pravilnosti zaključkov sodišča prve stopnje v ničemer ne omajajo in so tudi sicer neprepričljivi.

7.Tožnik je odgovornost za škodo pripisal prvi toženki oziroma njeni zavarovanki, ker drevo ni bilo vzdržbano v skladu s Pravilnikom o vzdrževanju javnih cest. Očital ji je, da ni ustrezno poskrbela oziroma predvidela, kaj se lahko zgodi v takšni vremenski situaciji, kot je bila februarja 2014. Škodo na drevesu je povzročil žled. Padlo je ravno zato, ker je raslo postrani; težišče je bilo zaradi poševne rasti izredno visoko, obremenitev drevesa z žledom pa izredno velika. Podrejeno je zatrjeval tudi objektivno odgovornost, ker je prišlo do situacije, ki je ni bilo mogoče imeti v oblasti. Poševno rastoče drevo je nevarno za promet.

8.Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je zaključilo, da konkretno drevo ni imelo takšne rasti, da bi bilo potencialno nevarno, da se podre. Po mnenju sodišča bi bilo pretirano, da bi se v urbanem okolju iz preventivnih razlogov odstranila vsa postrani rastoča drevesa. Drevesa so tako specifična, da ob določenih pogojih vedno obstaja tveganje za nastanek nepričakovanega dogodka, ki ga je zelo težko ali celo nemogoče predvideti. Ker se spremembe na koreninskem sistemu dogajajo pod zemljo, ni nujno, da je odgovorna oseba vedela tudi za stanje koreninskega sistema Ker zavarovanka prve toženke ob dolžni skrbnosti ni mogla vedeti oziroma predvideti, da se poševno rastoče drevje lahko zruši in da lahko k temu pripomorejo neugodne oziroma izredne vremenske razmere, njena odgovornost za škodni dogodek ni podana. Glede zatrjevane objektivne odgovornosti je sodišče pojasnilo, da drevo samo po sebi ni nevarna stvar, zaradi česar odgovornost zavarovanke prve toženke tudi na tej podlagi ni podana.

9.Iz ugotovitev sodišča prve stopnje ter izvedeniškega mnenja izhaja, da:

-se je tožnik 2. 2. 2014 telesno poškodoval kot voznik osebnega vozila, ko se je na cestišče prevrnilo drevo in je krošnja drevesa padla na vetrobransko steklo vozečega vozila ter poškodovala tožnika in vozilo;

-je zavarovanka prve toženke, mestna občina A. lastnica in upravljalka ceste, na kateri je prišlo do škodnega dogodka;

-je drevo, ki se je podrlo, raslo na parceli, katere lastnik je podjetje C., d. d. - v stečaju;

-je krošnja padlega drevesa segala čez parcelno mejo oziroma v zračni prostor parcele, ki je v lasti in upravljanju zavarovanke prve toženke;

-je bilo padlo drevo avtohtoni ostro-listni javor, ki je odporna ter vsestransko razširjena vrsta po Sloveniji ter se uporablja za drevorede, za ozelenitev v odprti krajini, za protivetrno zaščito, zaradi česar se pogosto uporablja tudi v obcestnih nasadih;

-je bilo konkretno drevo poševne rasti z asimetrično krošnjo s težiščem, premaknjenim v smeri vozišča, ki je raslo neposredno ob pločniku, ob drugem drevesu, katerih krošnji sta se prepletali in sooblikovali;

-postrani rasla drevesa ter drevesa z asimetrično krošnjo niso redkost in praviloma ob običajnih vremenskih razmerah ne predstavljajo sama po sebi grožnje okolici;

-drevesa ne glede na njihovo vzdrževanje nikoli ne rastejo simetrično in naravnost;

-se z drugačnim vzdrževanjem ne bi bistveno pripomoglo k bolj ravni rasti spornega drevesa;

-da v urbanem okolju postrani rastoča drevesa, čeprav ničesar ne ogrožajo, v določenih izrednih razmerah predstavljajo določeno tveganje. Z vidika izogibanja tveganjem je po mnenju izvedenca priporočljivo, ne pa nujno ali celo smiselno, vsa takšna drevesa odstraniti. V urbanem okolju, v katerem je veliko dreves, in nobeno ni absolutno simetrično, je odstranjevanje v praksi neizvedljivo, saj bi v tem primeru imeli zelo malo dreves. Vsako drevo, ki raste postrani, je podvrženo obremenitvam v primeru mokrega snega, močnih vetrov, še posebej žleda, ki lahko statično drevo vrže z ravnotežja. Pri zdravem drevesu tveganja za padec ni mogoče predvideti. Konkretno drevo ni imelo takšne rasti, da bi bilo potencialno nevarno, da se zruši. Če drevo ni kazalo zunanjih znakov pešanja vitalnosti oziroma oslabelosti, ni razumno pričakovati, da bi bilo mogoče ugotoviti oslabelost koreninskega sistema že v času pred škodnim dogodkom. Asfaltirana cestišča nad koreninskim sistemom niso optimalna za rast in razvoj drevesa, niso pa v urbanem okolju nobena posebnost. Drevo praviloma prilagodi razvoj koreninskega sistema okoliščinam in si tako zagotovi preživetje tudi pod asfaltnimi površinami. Spremembe na koreninskem sistemu se dogajajo pod zemljo in prostemu očesu niso vidne. Vzdrževalci cest niso usposobljeni za oceno, ali posamezno parkovno drevo lahko predstavlja nevarnost za promet na cesti, bi pa strokovnjak moral vedeti za njegovo krivo rast, ne pa nujno tudi za stanje njegovega koreninskega sistema. Za oceno, da je določeno drevo zaradi nepravilne rasti nevarno, je poleg znanja arboristike potrebno tudi znanje s področja biotehnike;

-so v času škodnega dogodka zaradi žledu vladale izredne vremenske razmere;

-je padcu drevesa botroval splet treh okoliščin, in sicer povečana masa krošnje zaradi nabiranja ledu na njeni površini (vremenske razmere), velik odmik težišča drevesa od njegove osi ter oslabljeni koreninski sistem drevesa.

Sodišče prve stopnje je uporabilo pravilno materialnopravno podlago, in sicer v času škodnega dogodka veljavni Zakon o cestah ter Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest. Na tej pravni podlagi je podana odgovornost zavarovanke prve toženke, kot lastnice oziroma upravljavke občinske javne ceste, na katero je padlo drevo in nad katero so segale veje drevesne krošnje, saj mora zagotoviti takšno vzdrževanje cest, da jih bodo uporabniki lahko varno uporabljali. Njeno odgovornost pa je treba presojati po pravilih o krivdni odgovornosti. Oškodovanec mora poleg obstoja pravno priznane škode dokazati še obstoj nedopustnega ravnanja oziroma nedopustne opustitve in vzročno zvezo med njima (1. odstavek 131. člena Obligacijskega zakonika). Protipravno ravnanje je vsako ravnanje, katerega predvidljiva posledica je nastanek škode. Za presojo, ali je negativna posledica določenega ravnanja ali opustitve predvidljiva, so pomembne konkretne okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno oziroma opuščeno. Za opredelitev določenega ravnanja kot protipravnega je pomembno, da je negativna posledica takega ravnanja objektivno predvidljiva.

10.Sodišče prve stopnje je v sodbi korektno povzelo izvedeniško mnenje, ga ocenilo, pri tem je upoštevalo tudi pripombe tožnika, ki jih je nanj podal ter jih je poslalo izvedencu s pozivom, da nanje odgovori. Izvedenec je v dopolnitvi mnenja odgovoril na pripombe tožnika, poleg tega je bil izvedenec še dodatno zaslišan na naroku, kjer je svoje ugotovitve pojasnil ter tudi odgovoril na vprašanja sodišča in pravdnih strank. Po presoji pritožbenega sodišča je mnenje jasno in v njem ni nasprotij, zato ni razloga, da bi podvomilo v pravilne zaključke izvedenca. Izvedenec je strokovni pomočnik sodišča, zato je sodišče pri ugotavljanju dejanskega stanja pravilno upoštevalo tudi njegovo mnenje. Ni res, da je izvedenec v osnovnem izvedeniškem mnenju navedel, da bi bilo potrebno tako raslo drevo odstraniti, ker bi ogrožalo varnost ljudi. Tako v osnovnem mnenju, njegovi dopolnitvi, kot tudi na naroku je jasno navedel, da bi bilo tako drevo

priporočljivo odstranit

i.Pojasnil je, da poševno rastoča drevesa v določenih izrednih razmerah predstavljajo določeno tveganje, ker pa je to urbano okolje, v katerem imamo ogromno dreves, nobeno pa ni absolutno simetrično, je to v praksi neizvedljivo. Tudi rast konkretnega drevesa ni bila takšna, da bi bila potencialno nevarno, da se zruši. Po mnenju izvedenca tveganja zaradi izrednih razmer pri zdravem drevesu ni mogoče predvideti. Glede koreninskega sistema je izvedenec pojasnil, da drevesa velikokrat uspešno sanirajo poškodbe korenin brez vidnih znakov na svojih nadzemnih delih, zato je podal mnenje, da če drevo ni kazalo zunanjih znakov pešanja vitalnosti oziroma oslabelosti, ni razumno pričakovati, da bi bilo mogoče ugotoviti oslabelost koreninskega sistema že v času pred škodnim dogodkom.

11.K pritožbi je tožnik priložil kopije člankov z dne 8. 10. 2024, 9. 10. 2024, 5. 10. 2024 in 14. 11. 2025, vendar jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo, ker so lahko kot novi dokazi v pritožbenem postopku upoštevane le tiste listine, ki so časovno nastale do trenutka, zamejenega s časovnimi mejami pravnomočnosti, to je do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, kar je bilo v konkretnem primeru 24. 9. 2024.

12.Glede na zgoraj povzete dejanske ugotovitve pritožbeno sodišče pritrjuje materialnopravni presoji sodišča prve stopnje, da ni podana niti krivdna niti objektivna odgovornost prve toženke za tožniku nastalo škodo. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da tožnik ni uspel dokazati, da bi zavarovanka prve toženke ravnala protipravno oziroma nedopustno. Zgolj dejstvo, da je drevo raslo postrani, ob običajnih vremenskih razmerah ne predstavlja sama po sebi grožnje okolice, drugačen pa je položaj, če bi drevo navzven kazalo vidno oslabelost, kar pa ni bilo ugotovljeno. Zavarovanka prve toženke utemeljeno ni pričakovala njegovega padca pričakovano je namreč, da zdrava drevesa preživijo vremenske pojave. Sklop treh dejavnikov, ki je povzročil padec drevesa, pa je bil izven nadzora prve toženke. Tudi ni življenjsko pričakovati, da bi zavarovanka prve toženke kot občina v danih okoliščinah v urbanem okolju posekala vsa postrani rasla drevesa. Spodbujanje rast dreves v mestih predstavlja prispevek k varovanju okolja in krepitvi kakovosti življenja prebivalcev. Zmotno pritožba meni, da neugodne vremenske razmere niso več izredne. Podobnega dogodka kot je bil žledolom v letu 2014 v novejši zgodovini Slovenije ni bilo, pa tudi po tem dogodku v takšnem obsegu žledoloma ni bilo. Zato zavarovancu prve toženke ni mogoče očitati, da bi moral vedeti oziroma pričakovati, da se poševno rastoče drevo lahko zruši in da lahko k temu pripomorejo izredne vremenske razmere (žled).

13.Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo nobenih uradoma upoštevnih kršitev, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijano delno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14.Tožnik s pritožbo ni uspel, zato mora sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen v zvezi s 165. členom ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 131, 131/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.