Jedro

Sodišče prve stopnje je novo izpodbijano sodbo izdalo na zahtevo obsojenca (glede združitve zaporne kazni po dveh pravnomočnih sodbah) ter na predlog državnega tožilca (glede združitve zaporne kazni po pravnomočni sodbi), kar poleg ostalih okoliščin, ki jih pritožnik ne izpodbija, pomeni, da so obstajali pogoji za spremembo vseh treh pravnomočnih sodb v odločbi o kazenski sankciji in izrek enotne zaporne kazni kot je to storilo sodišče prve stopnje z izpodbijano odločbo.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obsojenca se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v postopku neprave obnove kazenskega postopka obsojencu združilo kazni po pravnomočnih sodbah: Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. Ks 449/2010 z dne 16.12.2011, s katero je bila obsojencu izrečena enotna kazen pet let zapora, Okrajnega sodišča v Novi Gorici, opr. št. II Kr 29203/2014 z dne 2.2.2016, s katero je bila obsojencu izrečena enotna kazen štiri leta zapora ter Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. I K 13697/2013 z dne 4.3.2016, s katero je bila obsojencu izrečena kazen tri mesece zapora, nakar je na podlagi drugega odstavka 407. člena, v zvezi s 1. točko prvega odstavka 407. člena ZKP prej navedene pravnomočne sodbe spremenilo tako, da je obsojencu, na podlagi 3. točke drugega odstavka 53. člena in 55. člena KZ-1 izreklo enotno kazen devet let in en mesec zapora. Na podlagi prvega odstavka 56. člena KZ-1 je obsojencu v izrečeno enotno zaporno kazen vštelo čas že prestane kazni pet let zapora po sodbi Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. Ks 449/2010 z dne 16.2.2011 ter čas prestane kazni po sodbi Okrajnega sodišča v Novi Gorici, opr. št. II Kr 29203/2014 z dne 2.2.2016 in sicer od 25.11.2015 dalje. V ostalem je odločilo, da ostanejo pravnomočne sodbe nespremenjene.

2. Proti taki sodbi je vložil pritožbo obsojeni D.L.. Po njegovi oceni sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je pri združitvi kazni upoštevalo tudi sodbo Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. I K 13697/2013 z dne 4.3.2016, s katero mu je bila izrečena kazen tri mesece zapora. Navaja, da je že dobil vabilo za prestajanje te kazni v Zapore Koper. Poudarja, da bi to kazen želel prestajati v Kopru, to je v domačem okolju zaradi lažjega kontakta z družino. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da pri nepravi obnovi ne upošteva prej navedene sodbe Okrožnega sodišča v Kopru.

3. Obsojenec je 6.7.2016, to je po preteku pritožbenega roka, podal dopolnitev pritožbe. Po preteku roka za pritožbo sme upravičenec do pritožbe, vse do odločitve o pritožbi, samo obrazložiti oziroma dopolniti obrazložitev pravočasno uveljavljenih pritožbenih razlogov, ne more pa uveljavljati novih. V obravnavani zadevi je pritožnik v dopolnitvi pritožbe, vloženi po petnajstdnevnem prekluzivnem roku, navajal nov pritožbeni razlog, to je pritožbeni razlog zaradi odločbe o kazenski sankciji, ki ga v pravočasno vloženi pritožbi ni uveljavljal, zato dopolnitve pritožbe pritožbeno sodišče ni presojalo.

4. Pritožba obsojenca ni utemeljena.

5. Pritožnik nima prav, ko trdi, da sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je pri odločanju v obravnavani nepravi obnovi kazenskega postopka upoštevalo tudi pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. I K 13697/2013 z dne 4.3.2016, s katero je bila obsojencu izrečena kazen tri mesece zapora. Okoliščina, na katero opozarja pritožnik, da je že prejel vabilo za prestajanje zaporne kazni v Zapore Koper na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe nima vpliva, kot tudi ne okoliščine, ki se nanašajo na družinske razmere obsojenca na katere opozarja v pritožbi. Sodišče prve stopnje je novo izpodbijano sodbo izdalo na zahtevo obsojenca (glede združitve zaporne kazni po dveh pravnomočnih sodbah) ter na predlog državnega tožilca (glede združitve zaporne kazni po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. I K 13697/2013 z dne 4.3.2016), kar poleg ostalih okoliščin, ki jih pritožnik ne izpodbija, pomeni, da so obstajali pogoji za spremembo vseh treh pravnomočnih sodb v odločbi o kazenski sankciji in izrek enotne kazni kot je to storilo sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo.

6. Ker je pritožba obsojenca neutemeljena, pritožbeno sodišče pa ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti ni ugotovilo kršitev iz 383. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

7. Ker je obsojenec na prestajanju daljše zaporne kazni, ga je pritožbeno sodišče oprostilo plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.