Jedro

Po osmem odstavku 22.a člena ZPND sodišče odloči o stroških postopka po prostem preudarku.

Jezikovni pomen določbe vključuje vse postopke po ZPND in ne pušča prostora za subsidiarno uporabo ZNP-1, predvideno v prvem odstavku istega člena. Táko razumevanje je skladno tudi z namenom določbe. Če naj zakon zagotovi učinkovito varstvo žrtvam nasilja, z ureditvijo stroškovnih posledic ni sprejemljivo doseči nasprotnega učinka. Pravilo o odločanju po prostem preudarku pa je dovolj široko, da omogoča tako upoštevanje okoliščin na strani žrtve kot tudi varovanje nasprotnih udeležencev pred sodnimi postopki, ki bi jih predlagatelji začeli iz drugih (nesprejemljivih) razlogov in ne zaradi iskanja varnosti in zaščite.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se postopek ustavi (1. točka izreka) in da udeleženki nosita vsaka svoje stroške postopka (2. točka izreka).

2. Nasprotna udeleženka v pritožbi zoper 2. točko izreka navedenega sklepa uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ji je predlagateljica dolžna povrniti stroške postopka.

Ker se je postopek končal z umikom predloga, sodišče ne bi smelo uporabiti 40. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), ki ureja le porazdelitev stroškov meritorno končanih postopkih. V teh postopkih se (praviloma) ureja razmerja v interesu vseh udeležencev. V primeru umika predloga pa je izhodiščno pravilo povrnitev stroškov nasprotnemu udeležencu. Tako je tudi enotno stališče sodne prakse (sklepi VSL I Cp 2750/2016, II Cp 1275/2016, IV Cp 1919/2014 in I Cp 356/2017). Ker sodišče ni odločilo meritorno, ugotovitev, da je predlagateljica vložila predlog iz upravičenega razloga, nima podlage. Glede na umik predloga neposredno po vložitvi odgovora nasprotne udeleženke je bolj verjetno, da je bil predlog vložen iz neupravičenega razloga in da so bili z njegovo vložitvijo nasprotni udeleženki povzročeni nepotrebni stroški. Vsakršna drugačna odločitev bi bila nepravična in bi privedla do nevzdržne prakse, ki bi se odražala v pravni varnosti udeležencev v nepravdnih postopkih.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Po osmem odstavku 22.a člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND) se o stroških postopka odloči po prostem preudarku. Posebno varstvo po zakonu uživajo mladoletni družinski člani. Pravilna je ugotovitev, da je bil predlog vložen iz upravičenega razloga. Nasprotni udeleženki je bil z dvema pravnomočnima sodnima odločbama izrečen ukrep prepovedi približevanja v skupnem trajanju 60 dni. Sicer pa ni bila seznanjena niti s pritožničinim odgovorom na predlog niti z izjavo o soglasju z umikom predloga. Predlog je umaknila zaradi stiske, ker je kljub neprimernim vzgojnim metodam pogrešala svojo mater.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev, da udeleženca po umiku predloga za izrek ukrepov po ZPND nosita vsak svoje stroške postopka, je sodišče prve stopnje utemeljilo na prvem odstavku 40. člena ZNP-1, po katerem vsak udeleženec krije svoje stroške, razen če zakon določa drugače. V razlogih je navedlo, da je predlagateljica mladoletna in da je predlog vložila zaradi urejanja družinskih razmerjih z materjo (nasprotno udeleženko), torej iz upravičenega razloga.

6. Utemeljeno je pritožbeno stališče, da pri odločanju o stroških postopka ne pride v poštev splošno pravilo o razporeditvi stroškovnega bremena, določeno v prvem odstavku 40. člena ZNP-1. ZPND kot specialni predpis določa namreč posebno pravilo za odločanje o stroških postopka. Po osmem odstavku 22.a člena ZPND sodišče odloči o stroških postopka po prostem preudarku. Kljub zmotni opredelitvi pravne podlage pa očitki o zmotnosti odločitve niso utemeljeni.

7. Sodna praksa, na katero se opira pritožba, temelji na stališču, da se tudi v nepravdnih postopkih v primeru umika predloga uporablja pravilo, ki velja za umik tožbe v pravdnem postopku. V postopkih po ZPND to pravilo ne pride v poštev. Osmi odstavek 22.a člena ZPND se glasi: "Sodišče v postopkih po tem zakonu odloča o stroških postopka po prostem preudarku." Jezikovni pomen določbe vključuje vse postopke po ZPND in ne pušča prostora za subsidiarno uporabo ZNP-1, predvideno v prvem odstavku istega člena. Táko razumevanje je skladno tudi z namenom določbe. Če naj zakon zagotovi učinkovito varstvo žrtvam nasilja, z ureditvijo stroškovnih posledic ni sprejemljivo doseči nasprotnega učinka. Kot izhaja tudi iz pritožbenih navedb, umik predloga ni v vsakem primeru posledica dejstva, da ni bilo izvršeno nasilno dejanje. Upoštevanje togega pravila, ki velja v pravdnem postopku, bi bilo zato nesprejemljivo. Pravilo o odločanju po prostem preudarku pa je dovolj široko, da omogoča tako upoštevanje okoliščin na strani žrtve kot tudi varovanje nasprotnih udeležencev pred sodnimi postopki, ki bi jih predlagatelji začeli iz drugih (nesprejemljivih) razlogov in ne zaradi iskanja varnosti in zaščite.

8. Iz podatkov spisa izhaja, da je bil predlog vložen v obdobju zaostrenega odnosa med hčerjo (predlagateljico) in materjo (nasprotno udeleženko) in pred iztekom ukrepa prepovedi približevanja, izrečenega nasprotni udeleženki s strani preiskovalnega sodnika. Te okoliščine ne dajejo podlage za sklepanje, da je bil vložen zaradi nesprejemljivih – ZPND tujih – razlogov.

9. Ker niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na ugotovitvi, da pritožnica s pritožbo ni uspela.