Jedro

Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje tožniku ni ničesar naložilo, temveč je v celoti ugodilo njegovemu ugovoru zoper plačilni nalog in plačilni nalog razveljavilo. Glede na to, da tožnik ni imel pravnega interesa za vložitev pritožbe, saj je z njo uspel, je sodišče tožnikovo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.

Izrek

Pritožba tožeče stranke zoper sklep z dne 18. 5. 2020 se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep z dne 18. 5. 2020 s katerim je pritožbo tožnika z dne 6. 1. 2020 zavrglo.

2. Tožnik vlaga laično pritožbo in navaja, da je prejel plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 18. 5. 2020 in da njegova taksna obveznost ni nastala. ZPIZ je dne 6. 5. 2015 izdal odločbo, s katero mu je bila priznana pravica do dela na delu, na katerem je do nastanka invalidnosti delal. Dne 18. 12. 2017 je vložil tožbo in zahteval, da tožena stranka z njim sklene pogodbo o zaposlitvi za delo vodje službe inženiringa za delovni čas 5 ur dnevno, 25 ur tedensko. Sodišče je že odločalo o tožbi. Ni mu poznano, da bi obstajala druga odločba ZPIZ. Sodišče je s s sklepom in odločbo z dne 4. 7. 2017 odločalo mimo postavljenega tožbenega zahtevka. Ker takšnega zahtevka ni postavil, mu zato ni potrebno plačati sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Kot izhaja iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje je tožnik 6. 1. 2020 zoper sklep z dne 9. 12. 2020 (pisna pomota: 2012) vložil pritožbo, v kateri navaja, da je potrebno sklep odpraviti. Sodišče je izdalo sklep na podlagi četrtega odstavka 343. člena ZPP, in obrazložilo, da je pritožba nedovoljena, saj tožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. ZPP v 343. členu določa, da nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata brez naroka. Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje tožniku ni ničesar naložilo, temveč je v celoti ugodilo njegovemu ugovoru z dne 27. 11. 2019 zoper plačilni nalog in plačilni nalog z dne 4. 11. 2019 razveljavilo. Glede na to, da tožnik ni imel pravnega interesa za vložitev pritožbe, saj je z njo uspel, je sodišče tožnikovo pritožbo z dne 6. 1. 2020 kot nedovoljeno zavrglo.

6. Pritožbeno sodišče navaja, da tožnik v več različnih pritožbah navaja iste argumente, ki jih ni mogoče upoštevati. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zoper sklep z dne 18. 5. 2020 zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Odločitev temelji na določilu 2. točke 365. člena ZPP.