Jedro

Značilnost sredstev javnega obveščanja je dostopnost vsebine najširši javnosti oziroma vsakemu zainteresiranemu bralcu, obdolženec pa je očitana kazniva dejanja storil s pošiljanjem elektronske pošte štirim točno določenim naslovnikom. Šlo je torej za zasebno komunikacijo storjeno prek elektronskega medmrežja, pri kateri je krog naslovnikov ostal vnaprej določen in omejen, zato ni mogoče šteti, da je bilo očitano kaznivo dejanje storjeno s pomočjo sredstev javnega obveščanja.

Izrek

Za postopek je pristojno Okrajno sodišče v Gornji Radgoni.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Gornji Radgoni se je s sklepom I K 46997/2023 z dne 1. 8. 2023, ki je postal pravnomočen dne 31. 8. 2023, na podlagi prvega odstavka 25. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v kazenski zadevi I K 46997/2023 zoper obdolžena A. A. in B. B., zaradi kaznivega dejanja razžalitve po 158. členu Kazenskega Zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Po pravnomočnosti navedenega sklepa je zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Murski Soboti kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. 2. Okrožno sodišče v Murski Soboti je z dopisom II Ks 46997/2023 z dne 9. 10. 2023 sprožilo negativni kompetenčni spor.

3. Predlog je utemeljen.

4. Odločanje v obravnavani zadevi terja uvodno navedbo pravno relevantnih dejstev, in sicer je zasebni tožilec C. C. po pooblaščencu, odvetniški pisarni D. d.o.o. dne 27. 6. 2023 vložil zasebno tožbo zaradi kaznivega dejanja razžalitve po 158. členu KZ-1 zoper obdolžena A. A. in B. B. V obravnavani zadevi je Okrajno sodišče v Gornji Radgoni dne 1. 8. 2023 izdalo sklep, s katerim se je izreklo za stvarno in krajevno nepristojno, ker se obdolžencema očita, da sta kaznivo dejanje razžalitve storila po spletnem omrežju – elektronski pošti, kar je potrebno v smislu 1. točke 25. člena ZKP šteti kot drugo sredstvo javnega obveščanja, saj gre za socialno omrežje, ki ima nedoločen krog oseb, ki lahko berejo objave na profilu posameznega uporabnika, katero pa je po določbah Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) in ZKP stvarno pristojno okrožno sodišče. Zasebni tožilec sam navaja, da se je z vsebino spornega pisanja seznanilo več oseb. Okrajno sodišče v Gornji Radgoni je nadalje navedlo, da je z novelo KZ-1B, ki je stopila v veljavo 15. 5. 2012, odpadel vsak dvom, ali med „druga“ sredstva javnega obveščanja spada tudi svetovni splet (internet). Z navedeno novelo so se kazniva dejanja, storjena preko svetovnega spleta, izločila iz splošne določbe v okviru obstoječega zakonskega merila „drugih“ sredstev javnega obveščanja, in izrecno uvrstila med posebej navedene klasične tiskane in elektronske medije (poleg tiska, radia, televizije). Del svetovnega spleta je tudi elektronska pošta. Že iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da sta obdolženca na več elektronskih naslovov poslala sporno besedilo, s katerim so se naslovniki tudi seznanili. Po mnenju Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni gre torej za širši krog oseb.

5. Okrožno sodišče v Murski Soboti je v predlogu za odločitev o sporu o pristojnosti zapisalo, da gre pri pošiljanju elektronskih sporočil, po sprejeti sodni praksi,1 za zasebno komunikacijo med pošiljateljem in naslovnikom, ki se res prenaša s pomočjo svetovnega spleta, vendar pa gre v primerih elektronskih sporočil za usmerjeno, zasebno komunikacijo, ki je namenjena točno določenim naslovnikom in ne gre za javno komunikacijo oziroma sredstvo javnega obveščanja.

6. Glede na navedeno je pritrditi Okrožnemu sodišču v Murski Soboti, da je za odločanje v obravnavani zadevi pristojno Okrajno sodišče v Gornji Radgoni.

7. Po določbi 1. točke prvega odstavka 25. člena ZKP so namreč okrožna sodišča stvarno pristojna za sojenje o kaznivih dejanjih zoper čast in dobro ime le, če so ta storjena s sredstvom javnega obveščanja, za kar v obravnavanem primeru ne gre. Značilnost sredstev javnega obveščanja je dostopnost vsebine najširši javnosti oziroma vsakemu zainteresiranemu bralcu, obdolženec pa je očitana kazniva dejanja storil s pošiljanjem elektronske pošte štirim točno določenim naslovnikom. Šlo je torej za zasebno komunikacijo storjeno prek elektronskega medmrežja, pri kateri je krog naslovnikov ostal vnaprej določen in omejen, zato ni mogoče šteti, da je bilo očitano kaznivo dejanje storjeno s pomočjo sredstev javnega obveščanja. Pri tem Okrožno sodišče v Murski Soboti utemeljeno izpostavlja tudi sodno prakso iz katere jasno izhaja, da so elektronska sporočila zasebna komunikacija med pošiljateljem in naslovnikom in ne gre za sredstvo javnega obveščanja.

8. Glede na navedeno je Višje sodišče v sporu o pristojnosti odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (prvi odstavek 38. člena ZKP)

9. Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 38. člena ZKP).

1 Sodba VSRS I Ips 31885/2014 z dne 23. 8. 2018.