Jedro

Postopek za ureditev meje se začne na predlog, ki mora vsebovati zemljiškoknjižne podatke o zemljiščih, med katerimi je meja sporna, ime in priimek ter prebivališče lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč in razloge, zaradi katerih se predlaga ureditev meje v sodnem postopku. Ne drži pritožbena trditev, da bi moralo sodišče predlog zavreči, ker predlagatelja nimata pravnega interesa za določitev meje za 2 metra vzhodno od zgoraj navedenih točk, kar predstavlja prestavitev meje v njuno zemljišče, kot izhaja iz njunega zahtevka oziroma predloga, ki ga kljub opozorilu nasprotnega udeleženca nista spremenila. Za predlog v nepravdnem postopku zadošča zgolj opis razmerja, o katerem naj sodišče odloči, ter navedba dejstev, ki so pomembna za odločitev, in dokazov za ugotovitev teh dejstev.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom mejo med parcelnima številkama 184/109, ki je v solasti predlagateljev, vsakega do ene polovice, in 184/108, ki je v lasti nasprotnega udeleženca, obe k. o. X, določilo tako, da poteka od točke A (mejnik s kovinskim sidrom, tromeja parcel 184/108, 184/109, 184/138, vse k. o. X v smeri proti jugovzhodu, vzporedno z obstoječim robnikom (30 cm), do točke B (železni klin v vrtnem robniku, tromeja parcel 184/108, 184/109, 184/126, vse k. o. X (I. točka izreka). Ugotovilo je, da vrednost spornega mejnega prostora ne presega 4.000,00 EUR (II. točka izreka). Sklenilo je, da je sestavni del sklepa skica sodnega izvedenca geodetske stroke mag. J. D. z dne 10. 3. 2016 (III. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka, skupne stroške pa bo sodišče odmerilo s posebnim sklepom (IV. točka izreka).

2. Nasprotni udeleženec se je zoper ta sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) in predlagal, da ga pritožbeno sodišče spremeni tako, da predlog zavrže, podredno pa določi mejo tako, da poteka 30 cm vzhodneje od točke A (to je 30 cm vzhodneje od mejnika s kovinskim sidrom, tromeja parcel 184/108, 184/109, 184/138, vse k. o. X v smeri proti jugovzhodu po obstoječem robniku do 30 cm vzhodneje od točke B (to je 30 cm vzhodneje od železnega klina v vrtnem robniku, tromeja parcel 184/108, 184/109, 184/126, vse k. o. X. Uvodoma opozarja, da bi moralo sodišče predlog za sodno ureditev meje zavreči, ker predlagatelja v njem predlagata, da sodišče določi mejo med parcelama 2 metra vzhodno od meje, ki je bila predlagana v upravnem postopku, kar predstavlja prestavitev meje v zemljišče predlagateljev, za takšen predlog pa nimata pravovarstvenega interesa. V zvezi s predlogom v smeri spremembe izpodbijanega sklepa navaja, da sodišče ni pojasnilo, zakaj meni, da nasprotni udeleženec ni izkazal močnejše pravice. Po prepričanju pritožnika je dokazni postopek pokazal, da je na spornem delu zemljišča, upoštevaje priposestvovalno dobo, ki je potekla v korist njegovih pravnih prednikov, lastninsko pravico pridobil s priposestvovanjem. Prvostopenjsko sodišče je mejo uredilo na podlagi zadnje mirne posesti, ki je bila po ugotovitvi sodišča mirna do dneva nakupa parc. št. 184/109 s strani predlagateljev, to je do leta 2007. Ugotovilo je, da se je tedaj meja videla, upoštevala in spoštovala med mejaši do roba tlakovcev. Ne glede na to, da je sodišče ugotovilo takšen potek meje, kot ga je zatrjeval nasprotni udeleženec, je mejo določilo 30 cm zahodneje (torej pomaknjeno za 30 cm v zemljišče nasprotnega udeleženca), vzdolž linije tlakovcev, namesto po oziroma ob robniku tlakovcev. Tako po kriteriju močnejše pravice kot po kriteriju zadnje mirne posesti je po prepričanju pritožnika dokazano, da so nasprotni udeleženec in njegovi pravni predniki v dobri veri uživali zemljišče s parc. št. 184/108, pravni predniki predlagateljev pa zemljišče s parc. št. 184/109, do roba tlakovcev. Sodišče torej za premaknitev meje za 30 cm vzdolž meje med parcelama v zemljišče nasprotnega udeleženca ni imelo podlage v izvedenih dokazih in svoje odločitve v tem delu ni obrazložilo, zato je ta napačna.

3. Predlagatelja na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predlagatelja sta v predlogu navajala, da je sporna meja med parc. št. 184/108 in 184/109, k. o. X, da se ne strinjata z mejo, ki je bila pokazana v upravnem postopku, in vztrajata, da dejanska meja med nepremičninama poteka od točke A, ki se nahaja 2 metra vzhodno od točke 2716, do točke B, ki se nahaja 2 metra vzhodno od točke 2681, kot to izhaja iz skice G., d. o. o. z dne 27. 8. 2013 (priloga spisa A5).

6. V tej zadevi je sodišče odločalo o ureditvi meje v nepravdnem postopku. Glede na določbo 131. člena ZNP sodišče uredi mejo med zemljišči, če je ta sporna. Postopek za ureditev meje se začne na predlog, ki mora vsebovati zemljiškoknjižne podatke o zemljiščih, med katerimi je meja sporna, ime in priimek ter prebivališče lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč in razloge, zaradi katerih se predlaga ureditev meje v sodnem postopku (132. člen ZNP). Ne drži pritožbena trditev, da bi moralo sodišče predlog zavreči, ker predlagatelja nimata pravnega interesa za določitev meje za 2 metra vzhodno od zgoraj navedenih točk, kar predstavlja prestavitev meje v njuno zemljišče, kot izhaja iz njunega zahtevka oziroma predloga, ki ga kljub opozorilu nasprotnega udeleženca nista spremenila. Za predlog v nepravdnem postopku zadošča zgolj opis razmerja, o katerem naj sodišče odloči, ter navedba dejstev, ki so pomembna za odločitev, in dokazov za ugotovitev teh dejstev (21. člen ZNP). Predlog v postopku za ureditev meje mora imeti sestavine, ki jih določa zakon (132. člen ZNP), sodišče pa v takem sporu uredi sporno razmerje med strankama in ne odloča o utemeljenosti ali neutemeljenosti predloga, na morebitni predlog pa tudi ni vezano. Predlagatelja torej nista bila dolžna podati izrecnega zahtevka, sodišče pa je mejo uredilo na podlagi v postopku izvedenih dokazov.(1)

7. Kriteriji za ureditev meje v nepravdnem postopku so določeni v 77. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ). Sodišče pri odločanju kriterijev ne more poljubno izbirati, ampak mora slediti predpisanemu vrstnemu redu – močnejša pravica, zadnja mirna posest in pravična ocena.

8. Med strankama v sklepu ugotovljena dejstva, pomembna za to odločitev, niti niso sporna. Sporen je materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da ne ena ne druga stran nista uspeli dokazati močnejše pravice. Kot je razvidno iz pritožbe, nasprotni udeleženec utemeljuje svojo lastninsko pravico na spornem mejnem prostoru z izpolnjevanjem pogojev za priposestvovanje. Sodišče prve stopnje v razlogih sklepa ne pojasni, zakaj (tudi) nasprotnemu udeležencu ni uspel dokaz močnejše pravice. Sklep v tem delu nima razlogov, ki bi omogočali njegov preizkus. Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, ki na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP in 365. člena ZPP narekuje razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Ugotovljene absolutne bistvene kršitve določb postopka pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo.

9. Iz skice, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa, je razvidno, da nasprotni udeleženec upravičeno očita, da je sodišče mejo med parc. št. 184/108 in 184/109 določilo 30 cm zahodno vzdolž linije oziroma robnika tlakovcev, in ne ob oziroma do roba tlakovcev, do koder se je, kot ugotavlja v obrazložitvi, po zadnji mirni posesti meja med mejaši spoštovala. Sodišče prve stopnje tega v razlogih ne pojasni, zato je tudi v tem delu upravičen pritožbeni očitek, da sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma ti nasprotujejo izreku sklepa.

10. Sodišče druge stopnje je utemeljeni pritožbi nasprotnega udeleženca ugodilo in izpodbijano odločbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, saj je glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti ugotovljenih pomanjkljivosti (354. člen ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje navesti razloge o odločilnih dejstvih, na katere je pritožbeno sodišče opozorilo v obrazložitvi svoje odločbe, ter dokazni postopek dopolniti v cilju ugotavljanja dejstev v zvezi z močnejšo pravico nasprotnega udeleženca oziroma oceniti že izvedene dokaze v tej smeri, in se določno opredeliti do vprašanja, ali je močnejša pravica nasprotnega udeleženca podana ali ne, ter pojasniti razloge za določitev meje med parcelama s 30 cm odmikom od roba tlakovcev oziroma ustrezno urediti potek meje (po kriteriju močnejše pravice ali po kriteriju zadnje mirne posesti, če bo ugotovilo, da močnejša pravica nasprotnega udeleženca ni izkazana), skladno z izvedenimi dokazi.

11. Posledično, zaradi razveljavitve odločitve o glavni stvari, je pritožbeno sodišče razveljavilo tudi stroškovno odločitev, odločitev o stroških pritožbenega postopka pa je pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Na tem mestu pritožbeno sodišče dodaja, da je pri oblikovanju predloga z dne 5. 8. 2014 očitno prišlo do napake, saj predlagatelja v nadaljevanju postopka vseskozi zatrjujeta potek meje 2 metra zahodno od predlagane v upravnem postopku. Če bi v resnici želela prestaviti mejo vzhodno, torej v njuno nepremičnino, do spora sploh ne bi prišlo. Ne glede na to pa, kot je obrazloženo v 6. točki tega sklepa, takšna napaka na odločitev sodišča v nepravdnem postopku ne vpliva.