Jedro

Sodišče torej odmeri krivdne stroške po 94. členu ZKP na podlagi drugega odstavka 94. člena ZKP s posebnim sklepom le glede drugih procesnih udeležencev (oškodovanec, oškodovanec kot tožilec, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča, izvedenec, tolmač in strokovnjak), saj tako tem procesnim udeležencem zagotavlja pravico do pritožbe. Obdolžencu in zasebnemu tožilcu pa se stroški, ki so nastali po njuni krivdi, naložijo v plačilo s sodbo ali sklepom, s katerim se odloči o glavni stvari. Kot pravilno opozarja pritožnik, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom obdolžencu naložilo v plačilo stroške, ki so bili ob izdaji sklepa o ustavitvi kazenskega postopka znani, zato bi morali biti v skladu z drugim odstavkom 94. člena ZKP obdolžencu naloženi v plačilo že tedaj. Sodišče prve stopnje odločitve, ko v sklepu o ustavitvi kazenskega postopka ni odločilo, da mora obdolženec plačati krivdno povzročene stroške, ne more sanirati s pozneje izdanim sklepom.

Izrek

Pritožbi zagovornika obdolženega A. A. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici je z uvodoma navedenim sklepom obdolženemu A. A. na podlagi prvega odstavka 94. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) naložilo, da v roku 15 dni po prejemu plačilnega naloga na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Mariboru plača znesek 18,06 EUR, ki predstavlja krivdno povzročene stroške kazenskega postopka, nastale s poskusom vročanja sodnega pisanja obdolžencu po detektivu, ki opravlja vročanja v kazenskem postopku.

2. Zoper sklep se pritožuje zagovornik obdolženca iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi oziroma podrejeno, da sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zagovornik v pritožbi poudarja, da v sklepu o ustavitvi kazenskega postopka z dne 7. 9. 2022 ni nikjer navedeno, da bi bil obdolženec dolžan kriti kakršnekoli stroške postopka, čeprav bi to moralo biti navedeno že v tistem sklepu, še sploh, ker so stroški, ki jih je sodišče obdolžencu naložilo v plačilo z izpodbijanim sklepom, takrat že bili znani. Obdolženec tudi ni prejel sklepa VIII K 24223/2020 z dne 9. 5. 2022, s katerim je sodišče izvršitelju očitno priznalo stroške in jih zato že iz tega razloga ni mogoče naložiti v plačilo obdolžencu, prav tako iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, kaj naj bi natančno znesek 18,06 EUR predstavljal, oziroma kakšne so posamezne postavke. V nadaljevanju pritožnik navaja okoliščine v zvezi s poskusom vročitve sodnega pisanja, ob tem pa poudarja, da je obdolženec na narok 3. 5. 2022 prišel, tako da je z narokom očitno bil seznanjen, kot tudi s preklicem naroka za 24. 3. 2022. 5. Zagovornik, ki s pritožbo smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 94. člena ter prvim odstavkom 403. člena ZKP, ima prav. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo na podlagi prvega odstavka 94. člena ZKP, ki ureja povrnitev krivdnih stroškov, torej tistih stroškov, ki so jih procesni udeleženci povzročili po svoji krivdi. Po 1. točki drugega odstavka 92. člena ZKP spadajo med stroške kazenskega postopka tudi stroški za vročanje pisanj po detektivu ali izvršitelju, ki opravlja vročanje v kazenskem postopku. O krivdnih stroških izda sodišče poseben sklep, razen če odloči o stroških, ki jih morata povrniti zasebni tožilec in obdolženec, v odločbi o glavni stvari (drugi odstavek 94. člena ZKP).

6. Sodišče torej odmeri krivdne stroške po 94. členu ZKP na podlagi drugega odstavka 94. člena ZKP s posebnim sklepom le glede drugih procesnih udeležencev (oškodovanec, oškodovanec kot tožilec, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča, izvedenec, tolmač in strokovnjak), saj tako tem procesnim udeležencem zagotavlja pravico do pritožbe. Obdolžencu in zasebnemu tožilcu pa se stroški, ki so nastali po njuni krivdi, naložijo v plačilo s sodbo ali sklepom, s katerim se odloči o glavni stvari.1 Kot pravilno opozarja pritožnik, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom obdolžencu naložilo v plačilo stroške, ki so bili ob izdaji sklepa o ustavitvi kazenskega postopka znani, zato bi morali biti v skladu z drugim odstavkom 94. člena ZKP obdolžencu naloženi v plačilo že tedaj. Sodišče prve stopnje odločitve, ko v sklepu o ustavitvi kazenskega postopka ni odločilo, da mora obdolženec plačati krivdno povzročene stroške, ne more sanirati s pozneje izdanim sklepom.

7. Glede na to, da je torej bilo o stroških kazenskega postopka, tudi tistih iz 1. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, že pravnomočno odločeno s sklepom sodišča prve stopnje VIII K 23224/2020 z dne 7. 9. 2022, kasnejša izdaja posebnega sklepa o krivdno povzročenih stroških, ki jih mora plačati obdolženec, ni pravilna in je v nasprotju z drugim odstavkom 94. člena ZKP. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep o krivdnih stroških razveljavilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

8. Sodna taksa za pritožbo zoper sklep o stroških postopka ni bila odmerjena, saj je pritožbeno sodišče odločilo v korist obdolženca (drugi odstavek 98. člena ZKP).

1 Tako tudi M. Baškovič, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, Prva knjiga, Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2023, str. 580.