Jedro

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo tudi na napačen podatek, da oškodovanka kot tožilka ni zaprosila za brezplačno pravno pomoč. To namreč negira odločba, na katero se sklicuje pritožba, pri čemer iz obrazložitve odločbe o zavrnitvi brezplačne pravne pomoči ne izhaja, da bi ta bila zavrnjena iz materialnih razlogov, temveč je bila zavrnjena iz vsebinskih razlogov, ki se nanašajo na oceno možnega uspeha oškodovanke kot tožilke v kazenskem postopku.

Izrek

Pritožbi pooblaščenca oškodovanke kot tožilke F. M. se ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se oškodovanko kot tožilko oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici je s sklepom I K 22738/2017 z dne 11. 10. 2017, ko je odločalo o predlogu subsidiarne oškodovanke kot tožilke F. M. za oprostitev plačila sodne takse za subsidiarno tožbo, ki jo je vložila proti obdolženi pravni osebi I., investicijsko svetovanje d.o.o., T. A. Š. 1, S.B., sklenilo, da ta predlog zavrne, oškodovanki kot tožilki pa se omogoči obročno plačilo sodne takse iz tarifne številke 7211 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), v znesku 120,00 EUR, v šestih zaporednih mesečnih obrokih po 20,00 EUR mesečno, pri čemer zapade prvi obrok v plačilo zadnjega dne v mesecu oktobru, prav tako zapadejo v plačilo zadnjega dne v mesecu preostali obroki.

2. Proti temu sklepu se je pooblaščenec oškodovanke kot tožilke pravočasno pritožil. Iz pritožbe je razbrati, da uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja glede zmožnosti plačila sodne takse s strani oškodovanke kot tožilke, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da jo oprosti plačila sodne takse, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno obravnavanje in odločanje prvostopnemu sodišču. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je odločitev, da je oškodovanka kot tožilka zmožna plačati sodno takso v šestih zaporednih mesečnih obrokih po 20,00 EUR, oprlo na ugotovitve, da prejema 303,00 EUR mesečne pokojnine, da je lastnica stanovanja, v katerem prebiva in ima lastno gospodinjstvo ter da iz podatkov FURS-a izhaja, da je v mesecu juliju znašal njen dohodek 700,03 EUR, ter da ni zaprosila za brezplačno pravno pomoč glede plačila stroškov pooblaščenca, temveč ga je pooblastila sama, zaradi česar sklepa, da je posledično zmožna tudi obročnega plačila sodne takse. Za popolno oprostitev plačila pa pogoji niso izpolnjeni.

5. Pooblaščenec v pritožbi graja pravilnost napadenega sklepa in navaja, da pritožnici ni znano od kje sodišču prve stopnje podatek, da bi naj v mesecu juliju prejela 700,03 EUR dohodka, ker so njeni dohodki bistveno nižji in so razvidni iz prometa na njenem računu pri D.H. d.d., ki se nahaja v prilogi kazenskega spisa. V zvezi z očitkom, da je zmožna plačati pooblaščenca, in da ni zaprosila za brezplačno pravno pomoč, pa navaja, da ta temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju, kajti oškodovanka kot tožilka je za brezplačno pravno pomoč zaprosila, pa ji je bila ta z odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 26. 5. 2017 Bpp 710/2017, zavrnjena iz razloga, ker je malo verjetno, da bo prosilka uspela z gotovostjo dokazati osumljeni pravni osebi storitev očitanega kaznivega dejanja. Oškodovanka kot tožilka bi izgubila svoje pravice, če ne bi sledila pravnemu pouku državnega tožilstva in po zavrženju kazenske ovadbe s strani tega organa v 8 dneh sprožila postopka, ki teče pri sodišču prve stopnje. Sredstev za plačilo sodne takse pa nima in bi bila v primeru, da bi jo morala plačati, onemogočena pri uveljavljanju pravice oškodovanke kot tožilke nadaljevati postopek zoper osumljeno pravno osebo.

6. Navedenim pritožbenim izvajanjem ni mogoče odreči utemeljenosti. Iz izpiskov prometa računa oškodovanke kot tožilke pri D. H. d.d. izhaja, da je oškodovanka kot tožilka v obdobju od 1. 1. 2017 do 23. 10. 2017 kot dobropise prejela zneske, ki le v enem primeru dosegajo višino 400,00 EUR (1. 6. 2017), sicer pa so ti mesečni zneski nižji in ne dosegajo višine 300,00 EUR. Ne glede na to, da je lastnica stanovanja in živi v lastnem gospodinjstvu, pa po oceni pritožbenega sodišča navedeni zneski, ki so edini njeni prihodki, ne zadoščajo za plačilo sodne takse, brez da bi bilo ogroženo njeno preživljanje. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo tudi na napačen podatek, da oškodovanka kot tožilka ni zaprosila za brezplačno pravno pomoč. To namreč negira odločba, na katero se sklicuje pritožba, pri čemer iz obrazložitve odločbe o zavrnitvi brezplačne pravne pomoči ne izhaja, da bi ta bila zavrnjena iz materialnih razlogov, temveč je bila zavrnjena iz vsebinskih razlogov, ki se nanašajo na oceno možnega uspeha oškodovanke kot tožilke v kazenskem postopku.

7. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi pooblaščenca oškodovanke kot tožilke in odločilo, da se oškodovanko kot tožilko oprosti plačila sodne takse, ki bi jo bila sicer dolžna plačati v zvezi s subsidiarno tožbo po tarifni številki 7111 ZST-1. 8. Sklep pritožbenega sodišča temelji na določbi tretjega odstavka 402. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).