Jedro

Z navedeno kombinacijo pravnih poslov so se pogodbene (pravdne) stranke dogovorile za pravno operacijo „prodam in obročno kupim nazaj“ (sale and lease back), s katero sta toženca, ki sta bila v finančnih težavah, prišla do finančnih sredstev s kreditiranjem, tožnik pa do oplemenitve denarnih sredstev. Da bi navedeni pravni posli predstavljali prepovedan komisorni dogovor (lex commissoria) se v tej pravdi ne zatrjuje.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se v prvostopni izrek doda točka I/a, ki glasi: „Ugotovi se, da ne obstoji v pobot uveljavljena terjatev tožene stranke proti tožeči stranki v višini 32.401,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 2. 2012 dalje.“

II. V ostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče vzdržalo v veljavi sklepa o izvršbi v delu, v katerem je tožencema naloženo plačilo denarne terjatve v znesku 32.401,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 2. 2012 ter plačilo izvršilnih stroškov v znesku 96,00 EUR (točka I izreka). V odločbi o pravdnih stroških je toženo stranko zavezalo k plačilu pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 4.913,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

2. Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbija tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi izpostavlja, da prvostopno sodišče v izreku izpodbijane sodbe ni odločilo o pobotnem ugovoru tožene stranke, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Zahtevek na plačilo terjatve v znesku 32.401,80 EUR pa tudi ni utemeljen po temelju, ker so posamezna določila Pogodbe o finančnem leasingu, na podlagi katere tožeča stranka uveljavlja plačilo navedene terjatve, nična. Ničen je dogovor o višini obrestne mere, kot ga določa 4. člen Pogodbe o finančnem leasingu. Nična so tudi pogodbena določila o odstopu od pogodbe in o izpraznitvi nepremičnine ter da leasingodajalec (tožeča stranka) lahko plačilo od poroka zahteva v sedmih dneh od odstopa od pogodbe. Stanje terjatev na dan 10. 2. 2012 pa ne predstavlja verodostojne listine. Pravilno tudi ni ugotovljena višina vtoževane terjatve, ker ni razvidno, na podlagi česa je tožena stranka dolžna plačati zraven neplačanih obrokov še znesek 2.704,30 EUR. Tudi izračun zamudnih obresti ni pravilen. V obravnavanem primeru bi tudi bilo potrebno upoštevati vlaganja, katera je tožena stranka po sklenitvi pogodbe izvedla na nepremičnini, ki je predmet leasinga. Z navedenimi vlaganji in za razliko med dejansko vrednostjo nepremičnine in kupnino, katero je za nepremičnino prejela tožena stranka, je bila tožeča stranka obogatena in je navedeni znesek obogatitve dolžna povrniti toženi stranki. Navedena vlaganja v nepremičnino je potrebno pobotati z uveljavljeno terjatvijo, o čemer pa prvostopno sodišče ni odločilo. Prvostopnemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in prvostopno sodbo spremeni oziroma razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje prvostopnemu sodišču. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka ni vložila odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ni sporno, da je prva toženka kot lastnica in prodajalka sporne nepremičnine dne 24. 7. 2007 prodala tožeči stranki nepremičnino (stanovanjska hiša) za kupnino 180.000,00 EUR (prodajna pogodba - priloga B1). Takoj za tem, dne 26. 7. 2007, pa sta tožeča stranka kot leasingodajalka in prvotoženka kot leasingojemalka ter drugotoženec kot porok in plačnik sklenili pogodbo o finančnem leasingu, v kateri se je tožnik zavezal tožencema dati sporno nepremičnino v uporabo tožnikoma z možnostjo odkupa nepremičnine. Navedena pogodba o finančnem leasingu je bila med istimi pogodbenimi strankami in za isto nepremičnino nadomeščena s Pogodbo o finančnem leasingu št. 60018 z dne 11. 5. 2010 (nadalje Pogodba). Toženca sta se v Pogodbi zavezala tožeči stranki plačevati mesečne anuitete (179 rednih mesečnih obrokov) v višini 1.858,50 EUR, dogovorjena pa je bila tudi možnost ponovnega odkupa nepremičnine po plačilu vseh mesečnih obrokov. Z navedeno kombinacijo pravnih poslov so se pogodbene (pravdne) stranke dogovorile za pravno operacijo „prodam in obročno kupim nazaj“ (sale and lease back), s katero sta toženca, ki sta bila v finančnih težavah, prišla do finančnih sredstev s kreditiranjem, tožnik pa do oplemenitve denarnih sredstev. Da bi navedeni pravni posli predstavljali prepovedan komisorni dogovor (lex commissoria) se v tej pravdi ne zatrjuje.

6. V tej pravdi tožeča stranka zoper toženo stranko uveljavlja plačilo zapadlih in neplačanih anuitet iz naslova Pogodbe o finančnem leasingu št. 60018 z dne 11. 5. 2010. Pravdni (pogodbeni) stranki od Pogodbe nista odstopili.

7. Pritrditi je pritožbenim izvajanjem, da bi prvostopno sodišče o obstoju pobotnega ugovora moralo odločiti v izreku prvostopne sodbe, ne pa o tem odločiti le v razlogih sodbe. Navedeno pomanjkljivost, ki v danem primeru predstavlja bistveno kršitev določb relativnega značaja (ugotovitve, da v pobot uveljavljena terjatev ne obstoji, ni vplivala na obstoj vtoževane terjatve), je odpravilo pritožbeno sodišče tako, da je v prvostopni izrek vneslo odločitev o pobotnem ugovoru. S tem je po pritožbenem sodišču tudi opravljena relativna bistvena kršitev določb postopka, ki pa ni odločilno vplivala na razsojo v obravnavani zadevi.

8. Neutemeljena so pritožbena izvajanja o obstoju v pobot uveljavljene terjatve iz naslova vlaganj tožene stranka v nepremičnino tožeče stranke. Tak pobotni ugovor tožena stranka uveljavlja na podlagi neupravičene pridobitve (prvi odstavek 190. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ)(1). Temeljna postavka za takšen ugovor je neutemeljen prehod premoženja od ene k drugi stranki, zaradi katerega je ena prikrajšana, druga pa obogatena. V obravnavanem primeru do takšnega prehoda ni prišlo, ker Pogodba ni odpovedana, toženca se tudi nista izselila iz nepremičnine in jo imata v celoti v posesti. To pa pomeni, da toženca v celoti koristita in uporabljata nepremičnino, vključno z zatrjevanimi vlaganji. Zatrjevana terjatev iz naslova neupravičene pridobitve tako še ni zapadla. Zapadlost terjatve pa je eden izmed temeljnih pogojev za pobotanje terjatve (311. člen OZ), in ker terjatev ni zapadla, v pobot uveljavljena terjatev ne obstoji. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

9. Neutemeljena so tudi pritožbena izvajanja, da so v Pogodbi določene in obračunane oderuške obresti in so zato navedena pogodbena določila nična. Na podlagi Pogodbe (4. člen pogodbe) se je pri izračunu anuitete uporabila 10% letna obrestna mera in efektivna obrestna mera po stopnji 11,03%, pogodbene zamudne obresti (člen 11 Pogodbe) pa so dogovorjene v višini zakonskih zamudnih obresti z vezavo na devizno klavzulo. Tako dogovorjene obresti pa ne predstavljajo oderuških obresti, kot jih določa prvi odstavek 377. člen OZ.(2) Pritožbena izvajanja, da so v Pogodbi določene oderuške obresti, in da je v tem delu Pogodba nična, so neutemeljena.

10. Pritožbeno sodišče tudi nima nobenega pomisleka o pravilnosti ugotovitve prvostopnega sodišča glede višine terjatve. Terjatev obsega 15 neplačanih obrokov (anuitet) za obdobje november 2010 - 2012 v znesku 27.877,50 EUR, delno neplačani 5 obrok za oktober 2010 v znesku 1.295,80 EUR, stroške izterjave neplačanega dolga v znesku 53,97 EUR, stroški opominjanja v znesku 60,00 EUR, stroški zavarovanja v znesku 318,83 EUR ter pogodbene zamudne obresti v znesku 2.739,70 EUR ter zamudne obresti v znesku 56,00 EUR. Vse skupaj v znesku 32.401,80 EUR. Višino terjatve je prvostopno sodišče ugotovilo na podlagi listinskih dokazov v spisu. Pri tem je tudi izkazana višina pogodbenih zamudnih obresti, katere je tožeča stranka izkazala s obračunom zamudnih obresti (priloga A1). Vsi ostali stroški, ki so pripadli glavnici (stroški izterjave, stroški opominjanja, plačilo zavarovanja) pa tudi izhajajo iz dogovora pogodbenih strank iz Pogodbe in so tudi listinsko dokazani, kot vse pravilno ugotavlja že prvostopno sodišče. Nasprotna pritožbena izvajanja, da prvostopno sodišče ni pravilno ugotovilo višine terjatve, oziroma da so razlogi pomanjkljivi, so neutemeljena. Pri ugotavljanju višine terjatve je bila tudi upoštevana pogodba o finančnem leasingu št. 60018 (ta se nahaja pod prilogo B2), ki je bila tudi sprejeta v dokazni sklep prvostopnega sodišča. 11. Pritožbena sklicevanja na odpoved od Pogodbe in na izpraznitev nepremičnine so brezpredmetna, ker iz podatkov spisa ne izhaja, da je tožeča stranka v posledici neplačila zapadlih in neplačanih obrokov, odstopila od pogodbe in zahtevala izpraznitev nepremičnine.

12. Solidarno poroštvo drugotoženca je dogovorjeno v pogodbi in tako drugotoženec za plačilno obveznost iz Pogodbe odgovarja enako kot prvotoženka (glavni dolžnik), kot to določa tretji odstavek 1019. člena OZ.(3)

13. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

14. Tožena stranka s pritožbo ni uspela in zato krije sama svoje pritožbene stroške.

Op. št. (1) : Kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomesti vrednost dosežene koristi.

Op. št. (2) : Če je dogovorjena obrestna mera zamudnih ali pogodbenih obresti za več kot 50% višja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti, se takšen dogovor šteje za oderuško pogodbo, razen, če upnik dokaže, da ni izkoristil stiske ali težkega gmotnega stanja dolžnika, njegove nezadostne izkušenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti ali da korist, ki si jo je izgovoril zase ali za koga drugega, ni v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali se je zavezal dati ali storiti.

Op. št. (3) : Če se je porok zavezal kot porok in plačnik, odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika, bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati (solidarno poroštvo).