Jedro

Predmet obravnavanega upravnega spora je sklep o prekinitvi postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja pri pristojnem organu (prvi odstavek 147. člena ZUP). S tem sklepom pa organ ni vsebinsko odločil o kakšni materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice. Gre zgolj za vmesno, procesno odločitev, ki jo je organ sprejel v okviru postopka odločanja o izdaji gradbenega dovoljenja, in vpliva zgolj na sam tek konkretnega postopka.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnica je vložila tožbo zoper uvodoma navedeni sklep, s katerim je Upravna enota Tolmin (v nadaljevanju organ) odločila, da se postopek v zadevi izdaje gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo stanovanjske hiše ... na zemljišču s parcelno št. ..., k.o. ..., tožnice kot investitorke, prekine do dokončne odločitve o ureditvi parcele ..., k.o. ... v celoti (1. točka izreka); da se tožnici kot investitorki naroča, da v 30 dneh od dokončnosti tega sklepa zahteva uvedbo postopka ureditve parcele pri pristojnem geodetskem podjetju ali pri pristojnem sodišču in upravnemu organu predloži dokazilo o vloženi zahtevi za rešitev predhodnega vprašanja (2. točka izreka); opozorila, da če tožnica kot investitorka v odrejenem roku ne bo predložila dokazila, da je zahtevala uvedbo postopka v smislu 2. točke izreka sklepa, se bo štelo, da je zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja umaknila, upravni organ pa bo s sklepom ustavil postopek (3. točka izreka); ter da pritožba ne zadrži izvršitve tega sklepa (4. točka izreka). Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnica zaprosila za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo stanovanjske hiše ... na zemljišču s parcelno št. ..., k.o. ... Organ je po pregledu dokumentacije in dokazil ugotovil, da ni mogoče natančno ugotoviti, kje dejansko poteka meja v naravi in tako posledično ni mogoče ugotoviti odmika objekta od sosednjih mej, saj so meje neurejene. Poleg tega je še ugotovil, da se uradni podatki o površini parcele, pridobljeni s strani Geodetske uprave, za zemljišče s parc. št. ..., k.o. ..., razlikujejo od podatkov v projektni dokumentaciji, in da so spremenjeni tudi podatki o zazidanosti površine objekta, saj odstopajo od podatkov tlorisne velikosti stavbe na stiku z zemljiščem. Organ je tožnici predstavil neskladnost podatkov, vendar je tožnica kljub temu vztrajala pri nadaljevanju postopka. Tako je organ v postopek pritegnil še lastnike sosednjih zemljišč, da se seznanijo s predvidenim posegom in podajo morebitne pripombe. Nato je organ presodil, da je ureditev zemljiške parcele predhodno vprašanje, brez katerega ni mogoče odločiti v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, zato je na podlagi prvega odstavka 147. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) predmetni postopek do dokončne odločitve o ureditvi sporne parcele prekinil. 2. Tožnica v tožbi navaja, da vprašanje poteka meje ni predmet postopka izdaje gradbenega dovoljenja, temveč posebnega postopka ureditve meje. Poleg tega gre v predmetni zadevi za rekonstrukcijo objekta, s katero se velikost objekta ne spreminja, zato o odmikih od sosednjih parcel ni mogoče govoriti, ker se v konkretnem primeru niti ne ugotavljajo. Predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi in izda gradbeno dovoljenje oziroma naj izpodbijano odločbo (pravilno: sklep) odpravi in vrne zadevo v ponovni postopek, v vsakem primeru pa tožnici povrne priglašene stroške.

3. Tožba ni dovoljena.

4. Sodišče mora ob predhodnem preizkusu tožbe preizkusiti, ali ni podan kateri od razlogov iz 1. do 8. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1); na te razloge mora, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka. V 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

5. Po prvem odstavku 2. člena ZUS-1 se v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika; o zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Drugi odstavek istega člena opredeljuje upravni akt kot upravno odločbo ali drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. V drugem odstavku 5. člena ZUS-1 je določeno, da se lahko v upravnem sporu izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

6. Predmet obravnavanega upravnega spora je sklep, s katerim je organ postopek v zadevi izdaje gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo stanovanjske hiše ... na zemljišču s parcelno št. ..., k.o. ..., do dokončne odločitve o ureditvi parcele ..., k.o. ... prekinil, tožnici pa naložil, da mora v 30 dneh od dokončnosti tega sklepa zahtevati uvedbo postopka ureditve parcele pri pristojnem geodetskem podjetju ali pristojnem sodišču in upravnemu organu predložiti dokazilo o vloženi zahtevi za rešitev predhodnega vprašanja ter jo opozoril, da če v odrejenem roku ne bo predložila dokazila, da je zahtevala uvedbo postopka, se bo štelo, da je zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja umaknila, upravni organ pa bo s sklepom ustavil postopek. Gre torej za sklep o prekinitvi postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja pri pristojnem organu (prvi odstavek 147. člena ZUP). S tem sklepom tako organ ni vsebinsko odločil o kakšni materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice. Gre zgolj za vmesno, procesno odločitev, ki jo je organ sprejel v okviru postopka odločanja o izdaji gradbenega dovoljenja, in vpliva zgolj na sam tek konkretnega postopka.1

7. Ker torej izpodbijani sklep predstavlja procesni sklep, saj vsebuje odločitev procesne narave, ki se nanaša zgolj na izvedbo konkretnega upravnega postopka, in tako ne predstavlja končne odločitve o glavni stvari v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ni dokončni upravni akt v smislu prej citiranega prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in zato ne uživa samostojnega sodnega varstva. Poleg tega tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta (v glavni stvari o izdaji gradbenega dovoljenja) ni obnovljen, ustavljen ali končan. Po navedenem je torej sodno varstvo v upravnem sporu zagotovljeno zoper dokončne upravne akte iz 2. člena ZUS-1 ter sklepe iz drugega ostavka 5. člena tega zakona, torej zoper posamične akte, s katerimi je postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan (z meritorno ali procesno odločitvijo). Kar pomeni, da bo tožnica, če izpodbijanemu sklepu ne bo (ni) sledila (ter sprožila postopka za rešitev predhodnega vprašanja) in bo (kot napovedano) postopek za izdajo gradbenega dovoljenja (v skladu s tretjim odstavkom 151. člena ZUP) ustavljen, lahko v upravnem sporu izpodbijala dokončen (po izčrpanju pritožbe) sklep o ustavitvi postopka.

8. Ker glede na obrazloženo izpodbijani sklep ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.

9. Sodišče se do preostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo, saj je tožbo zavrglo že iz procesnega razloga. Iz istih razlogov, ker niso podane procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe, tudi ni razpisalo glavne obravnave in izvajalo dokazov.

10. Sodišče je odločilo po sodnici posameznici na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi z drugo alinejo drugega odstavka 13. člena ZUS-1. 11. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo (med drugim) zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 Tako tudi sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 109/2016 z dne 22. 11. 2017.