Jedro

Dolžnik kot prevzemna družba je še pred izpolnitvijo obveznosti prevzete družbe na podlagi potrjene prisilne poravnave vložil predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave.

Procesna ovira za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave po 221.c členu ZFPPIPP je tudi ovira iz 1. točke prvega odstavka 140. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da postopek poenostavljene prisilne poravnave ni dovoljen, če je vložen pred potekom treh let od dneva, ko je dolžnik izpolnil vse obveznosti iz prejšnje potrjene prisilne poravnave. S statusno spremembo pripojitve si prevzemna družba tej zakonski procesni oviri ne more izogniti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišče prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na predlog dolžnika dne 19. 12. 2016 izdalo sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave. Z uvodoma citiranim sklepom pa je pritožbi upnika E., zoper sklep ugodilo, sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave je razveljavilo in predlog dolžnika zavrglo.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil, uveljavljal je napačno uporabo določb materialnega prava in zmotno ugotovitev dejanskega stanja ter naslovnemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep v celoti razveljavi, upniku pa naloži v plačilo stroške tega postopka.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril, da ni utemeljena in pritožbenemu sodišču predlagal, da jo zavrne ter potrdi izpodbijani sklep, obenem pa dolžniku naloži plačilo stroškov upnika.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Za dolžnika ni sporno, da je univerzalni pravni naslednik družbe B. d. o. o., ki je na podlagi vpisa pripojitve k družbi Z. d. o. o. prenehala in je bila zato izbrisana iz sodnega registra. Z vpisom pripojitve je premoženje prevzete družbe prešlo skupaj z njenimi obveznostmi na prevzemno družbo (1. točka tretjega odstavka 591. člena ZGD-1). Ker je bila pred prenehanjem zaradi pripojitve nad prevzeto družbo s sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti St 1139/2013 z dne 7. 5. 2014 potrjena prisilna poravnava, so se učinki potrjene prisilne poravnave v razmerju do upnikov prevzete družbe prenesli na njenega univerzalnega pravnega naslednika. Potrjena prisilna poravnava učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, torej tudi do njegovega univerzalnega pravnega naslednika, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku prisilne poravnave (prvi odstavek 212. člena ZFPPIPP).

6. Dolžnik kot prevzemna družba je še pred izpolnitvijo obveznosti prevzete družbe na podlagi potrjene prisilne poravnave vložil predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave. Po 1. točki prvega odstavka 140. člena ZFPPIPP predlog za prisilno poravnavo ni dovoljen, če je vložen pred potekom treh let od dneva, ko je dolžnik izpolnil vse obveznosti iz prejšnje potrjene prisilne poravnave. Procesna ovira za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave po 221.c členu ZFPPIPP pa je tudi ovira iz 1. točke prvega odstavka 140. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da postopek poenostavljene prisilne poravnave ni dovoljen, če je vložen pred potekom treh let od dneva, ko je dolžnik izpolnil vse obveznosti iz prejšnje potrjene prisilne poravnave. S statusno spremembo pripojitve si prevzemna družba tej zakonski procesni oviri ne more izogniti. Ker dolžnik ne trdi, da je izpolnil vse obveznosti iz potrjene prisilne poravnave nad prevzeto družbo, njegov predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo ni dovoljen.

7. Dolžnik kot prevzemna družba ne more biti v boljšem položaju od dolžnika, nad katerim je bila potrjena prisilna poravnava. Tudi v primeru, če B. d. o. o. ne bi prenehal zaradi pripojitve, bi v primeru, če bi sam predlagal postopek poenostavljene prisilne poravnave, po zakonu obstajala ovira za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave po 221.c členu ZFPPIPP. Pri tem bi se neuspešno skliceval na dejstvo, da se predlog poenostavljene prisilne poravnave nanaša na terjatve, ki so zapadle v plačilo po dnevu začetka postopka prisilne poravnave. Zakon namreč pri oviri za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave ne določa, da nov predlog ni dovoljen le glede tistih terjatev, na katere učinkuje potrjena prisilna poravnava, pač pa generalno prepoveduje vodenje postopka prisilne poravnave še tri leta potem, ko dolžnik izpolni svoje obveznosti po prejšnji prisilni poravnavi. Zato so nepomembne tudi trditve pritožnika, da terjatve upnikov iz posodobljenega seznama terjatev časovno in po višini ne sovpadajo s terjatvami upnikov do prevzete družbe na podlagi pravnomočno potrjene prisilne poravnave. Tako se izkaže, da velja prepoved veriženja postopkov prisilnih poravnav tudi za univerzalnega pravnega naslednika družbe, nad katero je bila potrjena prisilna poravnava.

8. V predhodnem postopku zaradi insolventnosti sodišče odloča o pogojih za začetek postopka zaradi insolventnosti (tretji odstavek 49. člena ZFPPIPP). V skladu z določbo 2. točke petega odstavka 153. člena ZFPPIPP v zvezi s 11. alinejo drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP sodišče v primeru, če obstajajo procesne ovire iz 140. člena tega zakona, zavrže predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo. Sodišče prve stopnje je pri izdaji sklepa o začetku postopka prisilne poravnave prezrlo zgoraj navedeno oviro za vodenje postopka, ugotovilo jo je šele na pritožbo upnika in v skladu z določbo drugega odstavka 128. člena ZFPPIPP izdalo nadomestni sklep, s katerim je predlog zavrglo.

9. Pritožnik v pritožbi s stališčem, da bi moralo sodišče prve stopnje pritožbo upnika kot nedovoljeno zavreči, neuspešno poskuša uveljaviti stališče, da upnik ni stranka postopka poenostavljene prisilne poravnave. Pri tem se sklicuje na VSL sklep Cst 506/2014 z dne 6. 11. 2014, ki pa z obravnavanim ni primerljiv, ker je v navedenem primeru sodišče ugotovilo, da dolžnikova delničarja nimata pravice do pritožbe zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave, ker nista zatrjevala, da imata status stranke predhodnega postopka v smislu 55. člena ZFPPIPP.

10. Postopek zaradi insolventnosti se začne, če dolžnik postane insolventen in so izpolnjeni drugi pogoji, ki jih za posamezno vrsto postopka določa zakon. Zaradi insolventnosti dolžnika je upnik predlagal začetek stečajnega postopka, ki pa ga je sodišče prve stopnje ob smiselni uporabi prvega odstavka 152. člena ZFPPIPP s sklepom St 3806/2016 z dne 25. 11. 2016 prekinilo do konca postopka poenostavljene prisilne poravnave po predlogu dolžnika. V skladu z določbo drugega odstavka 152. člena ZFPPIPP ima upnik - predlagatelj stečajnega postopka položaj stranke v predhodnem postopku prisilne poravnave. To pa pomeni, da je bil upravičen vložiti tudi pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje začelo postopek poenostavljene prisilne poravnave.

11. Ker pritožnik ni uspel uveljaviti pritožbenih razlogov, niso pa podani niti tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

12. Pritožnik zaradi neuspeha s pritožbo do povrnitve pritožbenih stroškov ni upravičen, upnik pa jih mora v skladu z določbo 129. člena ZFPPIPP prav tako nositi sam.