Jedro

Sodišče v ugodilni sodbi, izdani po izločitveni tožbi, ne ugotavlja obstoja pravice tretjega, zato presoja lastninskopravnih razmerij ne preraste v pravnomočnost. To se zgodi le, če je tožen tudi dolžnik, zoper katerega tretji ne more naperiti zahtevka za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Zoper dolžnika lahko naperi zahtevek na ugotovitev obstoja pravice, vendar le, če mu je dolžnik obstoj ugovarjane pravice v izvršilnem postopku prerekal. Sicer za tožbo zoper dolžnika nima pravnega interesa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog drugotoženca za izdajo sodbe na podlagi pripoznave.

2. Drugotoženec po skrbniku vlaga pritožbo, v kateri predlaga pritožbenemu sodišču, da sklep razveljavi in izda sodbo na podlagi pripoznave. Skrbnik v pritožbi navaja, da je s pisno vlogo 26. 8. 2013 pripoznal tožbeni zahtevek. Na podlagi 195. člena Zakona o pravdnem postopku(1) je v pravdi vsak sospornik samostojna stranka in zato lahko prosto razpolaga s svojimi zahtevki, zato bi sodišče prve stopnje moralo izdati sodbo na podlagi pripoznave. Drugotoženec v tem postopku ni pasivno legitimirana stranka, zato bi sodišče prve stopnje moralo tožbo zavreči. Ker se prvotoženka kot sospornica v tem postopku neutemeljeno upira tožbenemu zahtevku, drugotožencu pa povzroča nepotrebne stroške postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnica je vložila tožbo, s katero zahteva, da se ugotovi, da izvršba In 110/2005 in izvršba In 02/00114 na stanovanjsko hišo, ki stoji na parc. št. ... k. o. ..., ki je pripisana vložku št. ... k. o. ...,(2) ni dopustna na ½ nepremičnine, ker je nepremičnina skupno premoženje, ki je bilo pridobljeno v času trajanja zakonske zveze tožnice in drugotoženca. Tožnica še zatrjuje, da ji drugotoženec vseskozi to pravico priznava. Tožba glede nedopustnosti izvršbe In 110/2005 je bila zavržena, tožbeni zahtevek glede nedopustnosti izvršbe In 02/000114 pa je bil zavrnjen, oboje s pravnomočno sodbo in sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2774/2007-II z dne 16. 9. 2015 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 857/2016 z dne 31. 5. 2016. Po pravnomočnosti sodbe in sklepa je sodišče prve stopnje pritožbenemu sodišču poslalo v pristojno reševanje izpodbijani sklep, s katerim je bil zavrnjen predlog drugotoženca za izdajo sodbe na podlagi pripoznave. Sodišče prve stopnje je predlog zavrnilo, ker je menilo, da sta toženi stranki enotna sospornika, ker je po zakonu in naravi samega razmerja mogoče spor rešiti samo na enak način, pri tem pa se je sklicevalo na 196. člen ZPP. Sodišče prve stopnje je zato (očitno) štelo, da pripoznava tožbenega zahtevka (enega sospornika) prvotoženca kot dolžnika v izvršilnem postopku, ne more biti učinkovita, ker je v nasprotju s pravnim interesom prvotoženke, kot upnice v izvršilnem postopku.

5. Toženi stranki nista enotna sospornika, sta formalna sospornika, ker gre za za navadno sosporništvo, zato niso podane predpostavke iz 196. člena ZPP. Ta ugotovitev izhaja iz (namenske razlage) določb 64. člena in 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.(3) 64. člen ZIZ določa, da tisti, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Drugi odstavek 65. člena ZIZ določa, da v primeru, če upnik ugovoru nasprotuje, sodišče ugovor zavrne, na podlagi tretjega odstavka 65. člena ZIZ, pa v takem primeru tretja oseba lahko v roku 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna. Takšen zahtevek pa je vložila tožnica zoper prvotoženko, kot upnico v izvršilnem postopku. Četrti odstavek 65. člena ZIZ pa določa, da (le) dolžnik, ki izpodbija pravico tretji osebi, je lahko zajet s tožbo, ki jo vloži tretja oseba zoper upnika in sicer za ugotovitev te pravice. Takšnega zahtevka zoper drugotoženca, za ugotovitev te pravice, pa v tem pravdnem postopku zaradi nedopustnosti izvršbe tožnica ni postavila. Ali povedano drugače, v pravovarstvenem zahtevku, ki ga je postavila tožnica v tem postopku, uveljavlja materialne in procesne pravice zoper upnico, ni pa postavila ustreznega zahtevka zoper drugotoženca kot dolžnika izvršilnega postopka. Tudi če bi tak zahtevek vložila zoper drugotoženca, v katerem bi zahtevala ugotovitev te pravice, ne bi imela pravovarstvenega interesa za tožbo, ker v tožbi zatrjuje, da ji drugotoženec to pravico vseskozi priznava, kar potrjuje tudi predlog drugotoženca, da se izda sodba na podlagi pripoznave.

6. ZIZ pasivno legitimirane stranke izrecno ne določa, iz 65. člena ZIZ pa izhaja, da je pasivno legitimiran vselej tisti, ki je upnik izvršilnega postopka v času vložitve tožbe pa vse do konca glavne obravnave. Sodišče v ugodilni sodbi, izdani po izločitveni tožbi, ne ugotavlja obstoja pravice tretjega, zato presoja lastninskopravnih razmerij ne preraste v pravnomočnost. To se zgodi le, če je tožen tudi dolžnik, zoper katerega tretji ne more naperiti zahtevka za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Zoper dolžnika lahko naperi zahtevek na ugotovitev obstoja pravice, vendar le, če mu je dolžnik obstoj ugovarjane pravice v izvršilnem postopku prerekal. Sicer za tožbo zoper dolžnika nima pravnega interesa. Tožba na ugotovitev obstoja pravice je prava ugotovitvena tožba iz 181. člena ZPP. Če je s tožbo zajet tudi dolžnik, tožbeni zahtevek zoper dolžnika ni isti kot zoper upnika, temveč se glasi na ugotovitev s strani dolžnika prerekane pravice. Govorimo o kumulaciji zahtevkov. Upnik in dolžnik imata v tem primeru položaj formalnih, torej navadnih sospornikov.(4) Če tretji vloži le izločitveno tožbo, lahko dolžnik na strani upnika (tožene stranke) ali tretjega (tožeče stranke) nastopa kot stranski intervenient na podlagi 191. člena ZPP.(5)

7. Iz teh razlogov je bil utemeljeno zavrnjen predlog drugotoženca za izdajo sodbe na podlagi pripoznave. Pravice drugotoženca z zavrnitvijo predloga za izdajo sodbe na podlagi pripoznave tudi ne morejo biti prizadete iz razloga, ker nobena stranka v pravdnem postopku ne more uveljaviti oziroma zahtevati zaščito pravic tretjega, saj zato nima pravnega interesa, uveljavlja lahko le zaščito lastnih pravic.

8. Pritožbeni razlogi niso bili utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Op. št. (1): V nadaljevanju ZPP.

Op. št. (2): V nadaljevanju nepremičnina.

Op. št. (3): V nadaljevanju ZIZ.

Op. št. (4): Glej mag. Damjan Orož, Ugovor in tožba tretjega udeleženca, 8. Dnevi stvarnega zemljiškoknjižnega, nepravdnega in izvršilnega prava, Zbornik, 26. in 27. maj 2016, str. 40. Op. št. (5): Glej mag. Damjan Orož, Ugovor in tožba tretjega udeleženca, 8. Dnevi stvarnega zemljiškoknjižnega, nepravdnega in izvršilnega prava, zbornik, 26. in 27. maj 2016, str. 41.