Jedro

Na podlagi sklepa št. P 75/2011 z dne 26. 5. 2011, ki je v predmetni zadevi izvršilni naslov, je lahko upnica od dolžnikov v tej zadevi ter toženca Z. Z. zahtevala vrnitev soposesti stanovanja v zgornji etaži v stanovanjski hiši na naslovu Ulica D. 17, N., ter izročitev ključev glavnih in stranskih vhodnih vrat oziroma ključev mansardnega stanovanja v tej stanovanjski hiši (1. točka izreka). V 2. točki izreka (prepovedni del) se tožencem v prihodnje prepoveduje kakorkoli posegati v soposest navedenega stanovanja, zlasti ponovna menjava ključavnic glavnih in stranskih vrat stanovanjske hiše in ključavnic vrat mansardnega stanovanja v isti stanovanjski hiši. Višje sodišče ugotavlja, da na podlagi tega izvršilnega naslova tako ni mogoče vložiti predloga za izvršbo zaradi prepovedi vsakršnega nadaljnjega motilnega dejanja, ampak zgolj tako opredeljenih motilnih dejanj, kot izhajajo iz izreka, torej za motilna dejanja, kot jih je obravnavalo pravdno sodišče pri svojem odločanju. V zvezi s posegi, ki niso zaobseženi v izvršilnem naslovu, tako ni mogoče predlagati izvršbe, besedna zveza, da je dolžnikoma prepovedano „kakorkoli posegati v soposest upnice“ pa je za dejanja, ki se ne nanašajo na menjavo ključavnic (oziroma podobna motitvena dejanja), premalo konkretizirano in določna, da bi bilo na podlagi takega izvršilnega naslova mogoče predlagati izvršbo za dejanja, kakršna so opisana v predlogu za izvršbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Pritožnica sama nosi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru dolžnikov in sklep o izvršbi z dne 1. 9. 2011 razveljavilo ter predlog za izvršbo zavrnilo (I. točka izreka). Odločilo je še, da je upnica dolžna dolžnikoma povrniti 177,38 EUR ugovornih stroškov (II. točka izreka).

2. Zoper sklep pravočasno po pooblaščencu vlaga pritožbo upnica zaradi bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa in zavrnitev ugovora ter naložitev plačila stroškov postopka upnice dolžnikoma oziroma podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je odločitev o ugoditvi ugovoru dolžnikov sprejelo na podlagi stališča, da tisti del prepovednega sklepa o motenju, ki dolžnikoma prepoveduje kakorkoli posegati v posest upnice, ne predstavlja ustreznega izvršilnega naslova za dovolitev izvršbe v smislu 227. člena ZIZ, drugi del prepovednega dela sklepa o motenju pa se nanaša na ponovno menjavo ključavnic, za kar v obravnavni izvršbi ne gre. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna ter ustrezno obrazložena, zato se v izogib ponavljanju višje sodišče sklicuje na razloge iz izpodbijanega sklepa in jih sprejema v svojo odločbo.

6. Na podlagi sklepa št. P 75/2011 z dne 26. 5. 2011, ki je v predmetni zadevi izvršilni naslov, je lahko upnica od dolžnikov v tej zadevi ter toženca Z. Z. zahtevala vrnitev soposesti stanovanja v zgornji etaži v stanovanjski hiši na naslovu Ulica D. 17, N., ter izročitev ključev glavnih in stranskih vhodnih vrat oziroma ključev mansardnega stanovanja v tej stanovanjski hiši (1. točka izreka). V 2. točki izreka (prepovedni del) se tožencem v prihodnje prepoveduje kakorkoli posegati v soposest navedenega stanovanja, zlasti ponovna menjava ključavnic glavnih in stranskih vrat stanovanjske hiše in ključavnic vrat mansardnega stanovanja v isti stanovanjski hiši. Višje sodišče ugotavlja, da na podlagi tega izvršilnega naslova tako ni mogoče vložiti predloga za izvršbo zaradi prepovedi vsakršnega nadaljnjega motilnega dejanja, ampak zgolj tako opredeljenih motilnih dejanj, kot izhajajo iz izreka, torej za motilna dejanja, kot jih je obravnavalo pravdno sodišče pri svojem odločanju. V zvezi s posegi, ki niso zaobseženi v izvršilnem naslovu, tako ni mogoče predlagati izvršbe, besedna zveza, da je dolžnikoma prepovedano „kakorkoli posegati v soposest upnice“ pa je za dejanja, ki se ne nanašajo na menjavo ključavnic (oziroma podobna motitvena dejanja), premalo konkretizirano in določna, da bi bilo na podlagi takega izvršilnega naslova mogoče predlagati izvršbo za dejanja, kakršna so opisana v predlogu za izvršbo.

7. Neutemeljena je pritožbena navedba, da je obveznost v 2. točki izreka sklepa z dne 26. 5. 2011, ki predstavlja izvršilni naslov, povsem jasna in točno določena, saj ni konkretizirano, kakšno ravnanje je dolžnikoma prepovedano. Tudi z uporabo splošnih pravil logičnega mišljenja, za kar se zavzema upnica, ni mogoče iz izvršilnega naslova ugotoviti, katera konkretna motilna dejanja so dolžnikoma prepovedana. Upnica zmotno meni, da lahko na podlagi predloženega izvršilnega naslova predlaga izvršbo za kakršnokoli motitveno dejanje, ker na podlagi splošnih pravil logičnega mišljenja izhaja, da v kolikor je določeno ravnanje v izvršilnem naslovu „kakorkoli“ prepovedano, ostane prepovedano ne glede na način izvršitve oziroma uporabljena sredstva za dosego kršitve. Skladno z določbo 21. člena ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Z nedoločno opredelitvijo prepovedanih motitvenih dejanj vrsta in obseg izpolnitve obveznosti nista ustrezno opredeljena, zato predloženi sklep ni primeren izvršilni naslov, nasprotne pritožbene navedbe pa so neutemeljene. Pritožbena navedba, da zamenjava ključavnic ni edini način motenja posesti, ki je na podlagi sklepa sodišča z dne 26. 5. 2011 prepovedan, za odločitev v zadevi ni pravno pomembna, odločilno je namreč le, ali ima upnica izvršilni naslov prav za dejanja, ki se očitajo dolžnikoma v predlogu za izvršbo, česar pa po ugotovitvah sodišča nima. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se ugovoru dolžnikov ugodi in se sklep o izvršbi razveljavi ter predlog za izvršbo zavrne, posledično pa je pravilna tudi odločitev, da je upnica dolžna dolžnikoma povrniti stroške ugovora. Upnica višini stroškov, ki jih je dolžna povrniti dolžnikoma, v pritožbi ni nasprotovala, zato je višje sodišče njihovo višino preizkusilo zgolj v okviru uradnega preizkusa.

8. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Upnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, ter peti odstavek 38. člena ZIZ).