Jedro

Sodišče odloči o zahtevku za ugotovitev obstoja stvarne pravice na pripadajočem zemljišču, če med udeleženci ni spora o njenem obstoju ali o odločilnih dejstvih, sicer pa nepravdni postopek v tem delu ustavi in odloči, da se nadaljuje po pravilih pravdnega postopka.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu - točka B/XIV. izreka sklepa - potrdi.

II.Udeleženci krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom 16. udeleženki dopustilo sodelovanje v postopku (tč. A izreka), ugotovilo, da na stavbi z ID znakom 0000-1048 obstoji etažna lastnina in da so v zemljiški knjigi že vpisani nekateri splošni skupni deli stavbe in nekateri posamezni deli stavbe (B/II. in B/III. tč. izreka), ugotovilo še dodatne splošne skupne dele stavbe (B/IV. in B/V. tč. izreka), določilo idealne deleže solastnine na splošnih skupnih delih stavbe (B/VI. tč. izreka), ugotovilo posebne skupne dele stavbe in idealne deleže solastnine na njih (B/VII., B/VIII. in B/IX. tč. izreka), ugotovilo obstoj lastninske pravice na posameznem delu stavbe z ID znakom 0000-1048-420 v korist 15. udeleženke (B/X. tč. izreka), ugotovilo neobstoj dela stavbe z ID znakom 0000-1048-317 (B/XI. tč. izreka), ugotovilo obstoj služnosti na delih stavbe z ID znakom 0000-1048-601 in 0000-1048-617 (B/XII. in B/XIII. tč. izreka), ustavilo postopek v delu, ki se nanaša na predlog 13. in 14. udeleženca za ugotovitev obstoja služnostne pravice, in sklenilo, da se bo postopek po pravnomočnosti nadaljeval po pravilih pravdnega postopka (B/XIV. tč. izreka), ter odredilo izvedbo ustreznih vpisov v zemljiški knjigi (B/XV. tč. izreka).

2.Zoper točko B/XIV. izreka sklepa se pritožujeta 13. in 14. udeleženec. Uveljavljata vse pritožbene razloge po 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 3. čl. Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine (ZVEtL-1) in 42. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Predlagata spremembo izpodbijanega dela sklepa na način, da se ugotovi obstoj služnosti na zemljišču parc. št. 235/23, k. o. 0000, v korist vsakokratnega lastnika nepremičnin z ID znakom: del stavbe 0000-1048-12 in del stavbe 0000-1048-13. Podredno predlagata razveljavitev izpodbijanega dela sklepa in vračilo v nov postopek.

Navajata, da je sodišče bistveno kršilo določbe postopka, ker ni izvedlo dokazov, ki sta jih predlagala, ker ni pojasnilo, zakaj teh dokazov ni izvedlo, in ker jima pred odločitvijo v izjavo ni vročilo izjave predlagateljice o nasprotovanju služnosti. Gre za sklep presenečenja, ker sodišče pred odločitvijo ni izvedlo naroka. Nasprotovanje predlagateljice obstoju služnosti ni pravnorelevantna okoliščina. Nasprotna udeleženka kot investitorka stavbe obstoju služnosti ni nasprotovala. Obširno pojasnjujeta zgodovinsko ozadje, ki naj bi pripeljalo do ustanovitve služnosti. Opozarjata na uporabo neobstoječe pravne podlage, ker je sodišče svojo odločitev oprlo na 2. odst. 51. čl. ZVEtL-1.

3.Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožnika sta v postopku, ki se vodi zaradi vzpostavitve oz. dokončanja vzpostavitve etažne lastnine, na podlagi 3. tč. 1. odst. 30. čl. ZVEtL-1 podala predlog za ugotovitev obstoja služnostne pravice na splošnem skupnem delu stavbe. Predlagateljica je predlogu izrecno nasprotovala in trdila, da služnost ne obstoji. S sklicevanjem na 2. odst. 50. čl. ZVEtL-1 je sodišče prve stopnje zaradi spora o obstoju zatrjevane stvarne pravice sprejelo izpodbijano odločitev.

6.Sodišče odloči o zahtevku za ugotovitev obstoja stvarne pravice na pripadajočem zemljišču, če med udeleženci ni spora o njenem obstoju ali o odločilnih dejstvih, sicer pa nepravdni postopek v tem delu ustavi in odloči, da se nadaljuje po pravilih pravdnega postopka (2. odst. 50. čl. ZVEtL-1). Domet presoje sodišča v postopku po ZVEtL-1 je torej omejen - nima pooblastila presojati med udeleženci spornega vprašanja obstoja služnostne pravice. Presoja o tem je pridržana pravdnemu sodišču.

7.V obravnavani zadevi gre za tak primer, ko nepravdno sodišče obstoja služnostne pravice ne more presojati samo, ker glede tega med predlagateljico in pritožnikoma obstoji spor. Obstoja tega spora, ki je edina pravno pomembna okoliščina za sprejem izpodbijane odločitve, pritožnika ne prerekata. Že zgolj to pa zadostuje za sklep, da je izpodbijana odločitev pravilna. Dejstvo, da predlogu za ugotovitev obstoja služnosti ni nasprotovala (tudi) nasprotna udeleženka, ni relevantno.

8.O svojih procesnih in materialnopravnih upravičenjih se bosta imela pritožnika v nadaljevanju postopka možnost izjaviti pred sodiščem v pravdnem postopku. Zaradi navedenega v njuno pravico do izjave s sprejemom in potrditvijo izpodbijane odločitve ni poseženo (8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 3. čl. ZVEtL-1 in 42. čl. ZNP-1 in 22. člen Ustave RS) kljub temu, da jima vloga predlagateljice o nasprotovanju služnosti predhodno ni bila vročena. Pravno nepomembne pa so v tej fazi postopka za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve tudi vse pritožbene navedbe, s katerimi pritožnika vsebinsko utemeljujeta svoj predlog za ugotovitev obstoja služnostne pravice. Do njihove utemeljenosti se bo, ob upoštevanju 7. čl. ZPP, lahko opredelilo pravdno sodišče.

9.Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki preostalih bistvenih kršitev določb postopka po 1. odst. 339. čl. ZPP in 8. ter 10. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 3. čl. ZVEtL-1 in 42. čl. ZNP-1. ZVEtL-1 v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ne določa obligatorne izvedbe naroka, temveč odločitev, ali je izvedba naroka smotrna, prepušča sodišču (1. odst. 29. čl. ZVEtL-1). Tudi zaslišanje udeležencev postopka (kar sta predlagala pritožnika) v tem postopku ni obligatorno, temveč je odločitev, glede na potrebnost izvedbe zaslišanj, prepuščena oceni sodišča (3. odst. 29. čl. ZVEtL-1). Ker ni dvoma, da med predlagateljico in pritožnikoma obstoji spor o obstoju služnostne pravice, izvedba naroka in predlaganih dokazov ni bila niti smotrna niti potrebna, ker ne bi mogla voditi v drugačno odločitev sodišča.

10.Neutemeljeno pritožnika grajata tudi uporabo domnevno neobstoječe materialnopravne podlage. Očitno je, da je pri navedbi določbe 2. odst. 51. čl. ZVEtL-1 prišlo do pisne pomote, ki ni vplivala na pravilnost izpodbijane odločitve. Pravilno pravno podlago (2. odst. 50. čl. ZVEtL-1) je sodišče prve stopnje navedlo v 29. tč. obrazložitve izpodbijanega sklepa.

11.Ker niso podani niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi (2. odst. 350. čl. v zvezi s 366. čl. ZPP, 3. čl. ZVEtL-1 in 42. čl. ZNP-1), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 3. čl. ZVEtL-1 in 42. čl. ZNP-1).

12.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odst. 40. čl. ZNP-1 v zvezi s 3. odst. ZVEtL-1, po katerem vsak udeleženec krije svoje stroške postopka. Pritožnika zato nista upravičena do povračila priglašenih pritožbenih stroškov, predlagateljica pa ne do stroškov odgovora na pritožbo.

-------------------------------

1Prim. A. Breznik: Vprašanja in dileme v nepravdnih postopkih za vzpostavitev etažne lastnine in ugotovitev pripadajočega zemljišča v sodni praksi, v: dr. N. Plavšak (ur.), Zbornik Sodobno stvarno pravo 2022, Ljubljana: TAX-FIN-LEX, pravno-poslovni portal, založništvo in izobraževanja, d. o. o., 2022, str. 35.

Zveza:

Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (2017) - ZVEtL-1 - člen 3, 29, 29/1, 29/3, 30, 30/1, 30/1-3, 50, 50/2 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 7, 339, 339/2, 339/2-8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.