Jedro

Ker z izpodbijanim sklepom pritožniku ni bila izrečena denarna kazen, temveč le določen rok in način plačila ter določen način izvršitve izrečene denarne kazni, če je pritožnik ne bo pravočasno in prostovoljno plačal, in ker je v tej fazi postopka sklep o kaznovanju priče že postal pravnomočen, višje sodišče ne more več presojati utemeljenosti izrečene denarne kazni in obstoja pogojev za kaznovanje priče iz 241. člena ZPP.

Izrek

Pritožba N.Z. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je dolžan N.Z. plačati kazen 50.000,00 SIT, ki mu je bila izrečena s pravnomočnim sklepom istega sodišča z dne 30.9.2004, v roku 15 dni na navedeno številko računa Okrožnega sodišča v K., ker se bo sicer kazen izvršila tako, da se bo za vsakih začetih 10.000,00 SIT denarne kazni določil en dan zapora. V obrazložitvi sklepa je sodišče navedlo, da je pričo N.Z. kaznovalo z denarno kaznijo, ker se neupravičeno ni odzval vabilu sodišča in svojega izostanka z naroka dne 30.9.2004 ni opravičil. Ker priča izostanka ni opravičila niti kasneje ob njegovem zaslišanju dne 18.10.2004, sodišče sklepa o kaznovanju ni preklicalo, kar bi sicer lahko storilo v skladu z določbo 5. odstavka 241. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Z izpodbijanim sklepom je sodišče določilo le rok plačila in način izvršitve denarne kazni, če le ta ne bo plačana v roku, v skladu z določbami 4. in 5. odstavka 11. člena ZPP.

Proti takemu sklepu se je pritožil N.Z. in navedel, da se zaslišanja ni mogel udeležiti zaradi osebnih obveznosti. Hkrati pa je opozoril, da je na zaslišanju uveljavljal svoje stroške, ki jih je imel s prihodom na sodišče, vendar le ti niso bili odobreni, so pa bistveno višji kot izrečena kazen. Prosi za ponovno presojo izrečene kazni.

Pritožba ni utemeljena.

Ker z izpodbijanim sklepom pritožniku ni bila izrečena denarna kazen, temveč le določen rok in način plačila ter določen način izvršitve izrečene denarne kazni, če je pritožnik ne bo pravočasno in prostovoljno plačal, in ker je v tej fazi postopka sklep o kaznovanju priče že postal pravnomočen, višje sodišče ne more več presojati utemeljenosti izrečene denarne kazni in obstoja pogojev za kaznovanje priče iz 241. člena ZPP. Predmet presoje v tem postopku je le presoja, ali sta rok plačila pravnomočno izrečene kazni in način njene izvršitve v primeru, da je pritožnik ne bo pravočasno plačal, določena v skladu z zakonom. Ta presoja pa pokaže, da izpodbijanemu sklepu ni moč odreči utemeljenosti in da sta tako rok plačila kazni kot opozorilo o načinu njene izvršitve v primeru neplačila, določena v skladu z določbami 4. in 5. odstavka tedaj še veljavnega 11. člena ZPP. Po teh določbah sodišče v sklepu določi rok, v katerem je treba denarno kazen plačati, pri čemer rok plačila ne sme biti krajši kot 15 dni in ne daljši od treh mesecev ter da se v primeru, če fizična oseba ne plača denarne kazni v določenem roku, kazen izvrši tako, da se za vsakih začetih 10.000,00 SIT določi en dan zapora, pri čemer zapor za fizično osebo ne sme biti daljši kot 30 dni. Po razveljavitvi navedene določbe z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-145/03 pa bo v primeru neplačila izrečene denarne kazni v določenem roku le ta izvršena v postopku prisilne izvršbe po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju. Sodišče je izpodbijani sklep izdalo v skladu s temi pogoji, obstoja katerih tudi pritožnik ne izpodbija, kakor tudi ne ugotovitve sodišča prve stopnje, da je sklep o kaznovanju priče z dne 30.9.2004 postal pravnomočen.

Glede na navedeno in ker tudi v okviru preizkusa izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP) ni ugotovilo kršitev, je višje sodišče v skladu z določbo 2. odstavka 365. člena ZPP pritožbo priče N.Z. zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišče prve stopnje.