11. 4. 2024

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe INTER DISKONT, d. o. o., Ravne na Koroškem, in drugih, na seji 11. aprila 2024

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Uredbe o oblikovanju cene toplote iz daljinskega ogrevanja (Uradni list RS, št. 9/23) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudniki, gospodarske družbe z omejeno odgovornostjo in samostojni podjetniki oziroma podjetnice, izpodbijajo Uredbo o oblikovanju cene toplote iz daljinskega ogrevanja (v nadaljevanju Uredba). Zatrjujejo njeno protiustavnost.[1] Pobudniki se ne strinjajo s tem, da višina tarifne postavke za variabilni del cene toplote iz daljinskega ogrevanja zanje, kot male poslovne subjekte, ni bila po višini omejena. S tem naj bi bili neupravičeno slabše obravnavani v primerjavi z malimi poslovnimi odjemalci zemeljskega plina, ki naj bi bili deležni regulirane cene, kar naj bi bilo v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Opozarjajo, da se tudi cene toplote iz (njihovega) sistema daljinskega ogrevanja oblikujejo na podlagi cen zemeljskega plina. Na območju Raven na Koroškem naj bi se cena variabilnega dela toplote januarja 2023 nevzdržno zvišala, sprejeta Uredba pa naj bi pred tem zaščitila le gospodinjske odjemalce. Pri tem naj se pobudniki niti ne bi smeli odklopiti od omrežja daljinskega ogrevanja.

2.Pobudniki se zavedajo, da so pobudo vložili po prenehanju veljavnosti Uredbe. Vlagajo jo zato, da odpravijo neodpravljene posledice "protiustavnosti oziroma nezakonitosti škodne situacije in neenak pravni položaj v času veljavnosti Uredbe", podrejeno pa tudi, "da se takšna situacija ne ponovi".

B.

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

4.Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Če se z zahtevo ali s pobudo izpodbija predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, ki v času vložitve zahteve ali pobude ne velja več, niso pa bile odpravljene posledice njegove protiustavnosti oziroma nezakonitosti, Ustavno sodišče odloči o njegovi ustavnosti oziroma zakonitosti (prvi odstavek 47. člena ZUstS). Če je med postopkom pred Ustavnim sodiščem predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, v izpodbijanem delu prenehal veljati ali je bil spremenjen ali dopolnjen, Ustavno sodišče odloči o njegovi ustavnosti oziroma zakonitosti, če predlagatelj ali pobudnik izkaže, da so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka (drugi odstavek 47. člena ZUstS).

5.Uredba je prenehala veljati še pred vložitvijo te pobude.[2]

6.Pobudniki so s priloženimi fakturami izkazali, da so bili v času veljavnosti Uredbe uporabniki sistema daljinskega ogrevanja, ki ga v občini Ravne na Koroškem upravlja družba Petrol, d. d., Ljubljana. Navajajo, da je Uredba protiustavno omejevala določitev najvišje višine tarifne postavke za variabilni del cene toplote iz daljinskega ogrevanja le na gospodinjske odjemalce, kot jih določa Zakon o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov (Uradni list RS, št. 44/22 – v nadaljevanju ZOTDS).[3] Pobudniki so poslovni subjekti, ne gospodinjski odjemalci. Ker Uredba pobudnikov ni pritegovala v krog subjektov, ki so bili deležni regulacije cene daljinsko dobavljene toplote na njeni podlagi, je posegala v njihov pravni položaj.

7.Pobudniki izpodbijajo neveljavni predpis. V okoliščinah primera jih ni treba pozvati, da izkažejo obstoj neodpravljenih posledic njegove domnevne protiustavnosti. Pobudniki že v pobudi navajajo, da želijo doseči odpravo teh že nastalih (škodnih) posledic. Kolikor smiselno navajajo tudi, da vlagajo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti, ker želijo, da podobne uredbe več ne bi bile nikoli sprejete, opisani generalno preventivni namen ne sodi v okvir procesne predpostavke iz 47. člena ZUstS.

8.Kar pa se tiče neodpravljenih posledic učinkovanja Uredbe (torej višjih izdatkov za toplotno energijo v času njene veljavnosti), lahko pobudniki to posledico poskušajo pred vložitvijo pobude odpraviti v ustreznih sodnih postopkih. Ustavno sodišče je tako odločilo v podobnem primeru pobude zoper ureditev o regulaciji cen električne energije, ki jo je vložila potrošnica.[4] Pobudniki lahko zoper državo sprožijo odškodninski postopek, v katerem lahko izčrpajo vse svoje očitke o protiustavnosti izpodbijanih določb Uredbe, lahko pa tudi vložijo kondikcijske zahtevke zoper dobavitelja toplote.

9.Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-174/05 z dne 13. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 122/07, in OdlUS XVI, 87) sprejelo stališče, da se lahko tudi v primerih, ko se s pobudo zahteva presoja ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, ki je bodisi prenehal veljati že pred vložitvijo pobude bodisi po vložitvi pobude, pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, pobudniki ne izkazujejo pravovarstvene potrebe iz 47. člena ZUstS za presojo ustavnosti Uredbe. Zato je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Uredbe zavrglo.

10.Glede na to se Ustavnemu sodišču ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem, ali so pobudniki sploh subjekti, ki so glede na ustavnopravno argumentacijo pobude protiustavno neenako obravnavani.[5]

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnica in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špela Mežnar, dr. Rok Svetlič in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Kljub določeni nejasnosti pri opredelitvi narave očitkov iz vsebine pobude izhaja, da pobudniki zatrjujejo le protiustavnost, ne pa nezakonitosti Uredbe.

[2]Uredba je veljala do 30. 4. 2023 (4. člen Uredbe).

[3]Glej 10. točko 3. člena ZOTDS, ki se glasi: "Gospodinjski odjemalec" je odjemalec, ki odjema toploto ali plin za svojo lastno rabo v gospodinjstvu, kar izključuje rabo toplote ali plina za opravljanje poslovnih dejavnosti.

[4]Sklep Ustavnega sodišča št. U-I-94/23 z dne 29. 2. 2024.

[5]Pobudniki se označujejo za "male poslovne subjekte/male poslovne odjemalce", pri čemer ne priložijo nobenih dokazov za obstoj tega statusa (npr. bilančnih podatkov), niti ni povsem jasno, na status iz katerega predpisa se sklicujejo.