Jedro

Dejstvo, da se je postopek osebnega stečaja nad prvim tožencem zaradi njegove smrti nadaljuje kot stečaj zapuščine, nima za posledico prenehanja učinkovanja pravnih dejanj, ki jih je v postopku osebnega stečaja opravil prvi toženec kot dolžnik preko svojega pooblaščenca (sicer v nasprotju s pravnimi dejanji stečajnega upravitelja), kot zmotno meni tožnica. Procesno pooblastilo s smrtjo pooblastitelja (prvega toženca) ne preneha in se pravda nadaljuje s pooblaščencem, ki je pooblaščenec dedičev stranke, dokler mu dediči pooblastila ne prekličejo.

Podobno kot ima v postopku osebnega stečaja status stranke dolžnik, imajo v postopku stečaja zapuščine status stranke tudi dediči, razen če so se odpovedali dediščini. S smrtjo dolžnika se stečajni postopek ni končal, niti se v konkretnem primeru ni postopek stečaja zapuščine začel na novo, ampak se stečajni postopek zgolj nadaljuje. Postopek osebnega stečaja in postopek stečaja zapuščine se štejeta za celoto.

Bistvena posledica nadaljevanja postopka osebnega stečaja s postopkom stečaja zapuščine je, da dediči kot nove stranke postopka v postopek vstopijo v zatečenem stanju postopka osebnega stečaja ob smrti zapustnika. Od tega trenutka dalje je treba dedičem priznati procesno upravičenje za uveljavljanje varstva svojih interesov v postopku, posledično pa tudi v pravdi zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve.

Izrek

I. Pritožbi tožnika in prvega toženca se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se na strani prvega toženca A. A. postopek nadaljuje z dediči po pokojnem A. A. 2. Zoper sklep sta vložila pravočasno pritožbo tožnica in prvi toženec. Tožnica uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da sodišče druge stopnje sklep v celoti razveljavi in postopek zaradi pravnomočne rešitve kazenske zadeve opr. št. XI K 0000/2010 Okrožnega sodišča v Ljubljani nadaljuje ter zoper prvega toženca izda sodbo na podlagi pripoznave ter mu naloži v plačilo pravdne stroške, vključno s stroški tega pritožbenega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, prvemu tožencu pa naloži v plačilo celotne stroške pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Prvi toženec v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da drugostopenjsko sodišče razveljavi izpodbijani sklep ter odloči, da se predmetni pravdni postopek nadaljuje s prvim tožencem, tj. A. A., zastopanim po pooblaščenem odvetniku.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožeča stranka s tožbo zahtevala ugotovitev obstoja prerekane terjatve zoper prvega toženca A. A. v višini 899.556,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Stečajni upravitelj je namreč prijavljeno terjatev priznal, prerekala pa sta jo prvi toženec in druga toženka, zato je bila tožeča stranka s sklepom St 000/2014 napotena na uveljavitev predmetnega zahtevka. Ta pravdni postopek je bil nato prekinjen do pravnomočne rešitve (zg. navedene) kazenske zadeve. Potem se je zaradi smrti A. A. postopek osebnega stečaja nad A. A. nadaljeval kot stečaj zapuščine. Zapuščinski postopek po pokojnem A. A. je prekinjen do pravnomočnega zaključka stečajnega postopka St 000/2014, kar pomeni, da če sodišče ne nadaljuje s to pravdo, ne bo prišlo do zaključka stečajnega postopka in posledično ne do nadaljevanja zapuščinskega postopka. Ker so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 76. člena ZPP, je sodišče prve stopnje z učinkom samo za to pravdo odločilo, da se postopek na strani prvega toženca A. A. nadaljuje z dediči po pokojnem A. A. O pritožbi tožeče stranke

5. Po mnenju tožeče stranke lahko sodišče nadaljuje s tem postopkom, vendar ne z dediči, ampak zgolj s formalno spremembo navedbe (oziroma subjektivitete) prvega toženca, kot stečaj zapuščine, ki jo zastopa stečajni upravitelj. Zaradi pravnomočne rešitve kazenske zadeve je podan pogoj za nadaljevanje postopka, ki pa se vodi zoper toženo stranko - stečaj zapuščine po pok. A. A. Zapuščino oziroma stečajno maso kot premoženje z omejeno pravno subjektiviteto upravlja stečajni upravitelj, ki ima po mnenju tožnice tudi edini pooblastila za zastopanje stečajne mase. Vsa pooblastila drugim pooblaščencem pa prenehajo (prim. 245. člen ZFPPIPP, ki se skladno s 416. členom ZFPPIPP smiselno uporablja v postopku stečaja zapuščine). Tožnica je mnenja, da zaradi smrti A. A. ne obstoji več dolžnik, ki mu je bila priznana procesna legitimacija za prerekanje terjatev. Kot izhaja iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev St 000/2014, objavljenega na AJPES-u dne 20. 5. 2016, je stečajni upravitelj obe terjatvi priznal. Nasprotovanje uveljavitvi predmetne terjatve je zato po prepričanju tožeče stranke nedopustno in je potrebno šteti, da se z dnem pravnomočnosti sklepa o nadaljevanju stečajnega postopka kot stečaja zapuščine, tj. 5. 2. 2022, šteje, da tudi prvi toženec pripoznava tožbeni zahtevek. Zato bi moralo sodišče postopek v nadaljevanju voditi zoper toženo stranko: stečaj zapuščine po pokojnem A. A., ki jo zastopa stečajni upravitelj, in v posledici navedenega izdati sodbo na podlagi pripoznave s stroškovno posledico. Zmotno naj bi bilo tudi sklicevanje sodišča na tretji odstavek 76. člena ZPP, saj ima prvi toženec kot stečaj zapuščine lastnost stranke po določbah 414. člena ZFPPIPP.

6. Po določilu prvega odstavka 64. člena ZFPPIPP lahko insolventni dolžnik, ki ima v postopku zaradi insolventnosti položaj stranke postopka, prereka pravočasno prijavljeno terjatev upnika v tem postopku. Stečajni dolžnik je stranka glavnega postopka osebnega stečaja (1. točka 385. člena ZFPPIPP), zato lahko na podlagi prvega odstavka 64. člena ZFPPIPP samostojno prereka terjatve upnikov. Posledično lahko stečajni dolžnik samostojno nastopa v pravdi zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve in vlaga pravna sredstva za zaščito svojih pravnih interesov. Če bi bil pri vlaganju nadaljnjih pravnih sredstev glede stanja terjatev vezan izključno na stališča stečajnega upravitelja, ki se mu stečajni dolžnik pravzaprav upira, bi to varstvo njegovih pravic izvotlilo, kar bi posledično lahko pripeljalo do kršitve pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.1

7. Dejstvo, da se je postopek osebnega stečaja nad prvim tožencem zaradi njegove smrti nadaljuje kot stečaj zapuščine, nima za posledico prenehanja učinkovanja pravnih dejanj, ki jih je v postopku osebnega stečaja opravil prvi toženec kot dolžnik preko svojega pooblaščenca (sicer v nasprotju s pravnimi dejanji stečajnega upravitelja), kot zmotno meni tožnica. Procesno pooblastilo s smrtjo pooblastitelja (prvega toženca) ne preneha in se pravda nadaljuje s pooblaščencem, ki je pooblaščenec dedičev stranke, dokler mu dediči pooblastila ne prekličejo. Sodna praksa in teorija je enotna, da ko stranka med postopkom umre, pa ima pooblaščenca, se postopek ne prekine, ampak se nadaljuje in če sodišče dedičev še ne pozna, se v uvod zapiše, da so stranka dediči, saj sodba učinkuje proti dedičem.2 Po določilu 1. točke prvega odstavka 205. člena ZPP se postopek prekine (le), če stranka umre, pa v pravdni nima pooblaščenca. Prvi odstavek 100. člena ZPP določa, da če je pooblaščencu dana pravica, da opravlja vsa pravdna dejanja, pa stranka umre, ima pooblaščenec še naprej pravico opravljati pravdna dejanja. Ker pa se sodna odločba ne more glasiti na mrtvo osebo, se mora izrek odločbe glasiti na dediče po pokojni osebi, četudi so morda še neznani.3 Za nadaljevanje prekinjenega postopka ni treba čakati, da bo sklep o dedovanju pravnomočen.

8. S smrtjo fizične osebe sposobnost biti stranka postopka preneha. Dediči se procesnemu nasledstvu ne morejo upreti (razen če so se odpovedali dediščini). Nanje preidejo pravice umrle osebe iz (materialnopravnega in) procesnopravnega razmerja, ne da bi bila zato potrebna posebna izjava. Morebitna izjava o vstopu v pravdo je deklaratornega in ne konstitutivnega značaja. Dediči so od smrti zapustnika pravdna stranka in pravdo prevzemajo v stanju, v katerem je bila ob smrti zapustnika.4

9. Podobno kot ima v postopku osebnega stečaja status stranke dolžnik, imajo v postopku stečaja zapuščine status stranke tudi dediči, razen če so se odpovedali dediščini (prim. 1. točka 385. člena in 1. točka prvega odstavka 417. člena ZFPPIPP). S smrtjo dolžnika se stečajni postopek ni končal, niti se v konkretnem primeru ni postopek stečaja zapuščine začel na novo, ampak se stečajni postopek zgolj nadaljuje, kot je razvidno iz pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000/2014 z dne 27. 12. 2021. Zato ni razloga, da v postopku osebnega stečaja opravljena pravna dejanja dolžnika ne bi bila več upoštevna zaradi smrti dolžnika. Po določilu četrtega odstavka 416. člena ZFPPIPP se ob smiselni uporabi pravil iz prvega in tretjega odstavka pri uporabi pravil v zvezi s procesnimi dejanji, ki jih je upravičen opravljati v postopku stečaja stečajni dolžnik, namesto pojma "stečajni dolžnik" uporablja pojem "dedič". Postopek osebnega stečaja in postopek stečaja zapuščine se štejeta za celoto.5

10. Bistvena posledica nadaljevanja postopka osebnega stečaja s postopkom stečaja zapuščine je, da dediči kot nove stranke postopka v postopek vstopijo v zatečenem stanju postopka osebnega stečaja ob smrti zapustnika. Od tega trenutka dalje je treba dedičem priznati procesno upravičenje za uveljavljanje varstva svojih interesov v postopku, posledično pa tudi v pravdi zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve. S tem se pokažejo kot neutemeljena pritožbena prizadevanja tožeče stranke v smeri, ki bi lahko izvotlila varstvo pravic dedičev.

Glede pritožbe prvega toženca

11. Prvi toženec v pritožbi kot bistveno navaja, da ima prvi toženec v tej pravdi pooblaščenca (odvetnika) že od samega začetka tega pravdnega postopka, kar pomeni, da se lahko predmetna pravda kljub smrti prvega toženca nemoteno nadaljuje in tudi konča. Tudi sicer pa 76. člen ZPP po mnenju prvega toženca ni ustrezna pravna podlaga za izpodbijano odločitev prvostopenjskega sodišča, saj imajo dediči kot fizične osebe sposobnost biti stranka v pravdnem postopku, ki pa v konkretnem primeru še niso znani, saj bi lahko bili znani šele z izdajo sklepa o dedovanju po pokojnem prvem tožencu. Pooblaščenec prvega toženca se zato zavzema, da se predmetni pravdni postopek nadaljuje s prvim tožencem, tj. pok. A. A., zastopanim po pooblaščenem odvetniku.

12. Po določilu prvega odstavka 76. člena ZPP je pravdna stranka vsaka fizična in pravna oseba. Oseba, ki je že umrla, ne more biti več pravdna stranka. Kot je že pojasnjeno zgoraj, je z vidika sposobnosti biti stranka pomembno, da se sodba ne glasi na umrlo stranko, ampak na njene dediče, tudi če ti morda poimensko še niso določeni (znani). V tem primeru se kot stranko navede zapustnika z imenom in priimkom, z dodatkom "sedaj dediči".

Sklepno

13. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izrek izpodbijanega sklepa, da se postopek na strani prvega toženca nadaljuje z dediči po pok. A. A., pravilen. V zvezi z opozorili v pritožbi tožeče stranke na neskladje z uvodom, kjer je kot prvi toženec naveden A. A. (sedaj stečaj zapuščine po pok. A. A.), pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločilen izrek sklepa, morebitno neskladje pa je mogoče kadarkoli odpraviti s popravo sklepa (332. člen v zvezi 328. členom ZPP).

14. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba obe pritožbi zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

15. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (smiselno člen 163/IV ZPP).

1 Prim. VSL Sklep I Cpg 403/2022, Sklep Cst 145/2021, Sodba I Cpg 275/2021 in druge, smiselno tudi UPRS Sodba I U 1539/2019. 2 Prim. VSRS Sodba II Ips 312/2016, VSL Sklep II Cp 535/2017 in drugi. 3 Aleš Galič in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2005, str. 324. 4 Tako tudi VSRS Sodba II Ips 312/2016. 5 Tako tudi VSL Sklep II Cpg 666/2020.