Jedro

tudi o stroških v breme stranke, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči po ZBPP odloči sodišče z odločbo, s katero se je postopek pred sodiščem končal.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožnik oče drugotoženca A. M. L. in da je prvotoženka dolžna tožniku povrniti pravdne stroške (točka I prvostopnega izreka). V odločbi o pravdnih stroških je odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti povzročene pravdne stroške v znesku 375,04 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (točka II prvostopnega izreka) in da je tožeča stranka dolžna na račun Okrožnega sodišča po pozivu strokovne službe BPP vrniti znesek 1.389,63 EUR (točka III prvostopnega izreka).

Proti odločbi o pravdnih stroških se je pritožila tožeča stranka zaradi zmotne uporabe določb Zakona o brezplačni pravni pomoči - ZBPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da vsi stroški pravdnega postopka bremenijo proračun.

Tožena stranka odgovora na pritožbo ni vložila.

Pregled zadeve pokaže naslednje: Na podlagi odločbe Okrožnega sodišča o brezplačni pravni pomoči je tožniku dodeljena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem na prvi stopnji. Z odločbo o brezplačni pravni pomoči je tožnik tudi oproščen plačila vseh stroškov v postopku pred prvostopnim sodiščem. Taka odločitev temelji na določbi 26. člena ZBPP. Pritožba prvotno nima prav, da je tožeča stranka na podlagi navedene odločbe oproščena tudi plačila pravdnih stroškov nasprotne stranke (toženca). Po določbi 9. člena ZBPP namreč odobrena brezplačna pravna pomoč ne pokriva stroškov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke. Ni pa sporno, da je tožeča stranka v predmetni pravdi v celoti propadla in zato je sodišče prve stopnje, izhajajoč iz določbe prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, povsem pravilno odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti povzročene pravdne stroške. Pravilnosti odmere teh pa pritožba ne graja.

Po določbi prvega odstavka 49. člena ZBPP v primeru, če upravičenec do brezplačne pravne pomoči v postopku ni uspel, je dolžan povrniti ta sredstva, če se njegovo premoženjsko stanje po štirih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, izboljša do te mere, da ne bi bil več upravičen do BPP. Ali drugače povedano, tožnik je pravdne stroške, katere je povzročil s svojim pravdanjem in katerih je bil oproščen na podlagi brezplačne pravne pomoči, dolžan državi (sodišču) povrniti le v primeru, v kolikor se bo njegovo premoženjsko stanje po štirih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero je dodeljena brezplačna pravna pomoč izboljšala v toliko, da ne bi bil več upravičen do BPP. V skladu s citirano odločbo je prvostopno sodišče pravilno odločilo, kot izhaja pod točko III izreka prvostopne sodbe in sicer, da je tožeča stranka dolžna na račun sodišča vrniti znesek 1.389,63 EUR po pozivu strokovne službe za brezplačno pravno pomoč. Strokovna služba pa bo pozvala toženca za povrnitev stroškov le v primeru, da bodo izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 49. člena ZBPP.

Pritrditi tudi ni pritožbenim izvajanjem, da prvostopno sodišče ne bi smelo v sodbi odločati o povrnitvi predmetnih pravdnih stroškov, ker je za odločanje o povrnitvi pristojna strokovna služba opredeljena v 31. členu ZBPP. Takim izvajanjem pritožbe ni pritrditi, ker po določbi 163. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP-D o povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke. Pri tem pa sodišče upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP-D). To pa pomeni, da tudi o stroških v breme stranke, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči po ZBPP odloči sodišče z odločbo, s katero se je postopek pred sodiščem končal. Pristojna strokovna služba pa odločbo o stroških sodišča izvrši le pod pogojem, da je izpolnjena predpostavka (izboljšanje premoženjskega stanja iz prvega odstavka 49. člena ZBPP).

Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP-D).

Pritožnik s pritožbo ni uspel in zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.