Jedro

Dohodek na člana družine znaša 322,14 EUR mesečno. Navedeni znesek torej ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Tožnica je zato upravičena do oprostitve plačila sodne takse v celoti.

Izrek

Tožečo stranko se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je vložila tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ki je bila v pravdni zadevi II Cp 1808/2015 med tožencema sklenjena pred Višjim sodiščem v Ljubljani 22. 10. 2015. Hkrati je vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse z navedbo, da bi bila zaradi njenega plačila ogroženo njeno preživljanje in preživljanje njenih dveh mladoletnih otrok. Predlogu je priložila izjavo o premoženjskem stanju na obrazcu, predpisanem v Pravilniku o obrazcu izjave o premoženjskem stanju (objavljenem v Ur. l. RS, št. 93/2008).

2. Predlog je utemeljen.

3. Po določilu 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015 sodišče oprosti stranko plačila taks v celoti, če na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev ter tudi v primeru, če denarne socialne pomoči ne prejema in tudi ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. Pri določitvi vsebine pravnega standarda občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje je Ustavno sodišče v omenjeni odločbi napotilo redna sodišča na uporabo v sodni praksi izoblikovanega enotnega stališča, da se pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev smiselno presoja po merilih, ki jih določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki v drugem odstavku 13. člena določa domnevo, po kateri se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Minimalni dohodek, določen z Zakonom o socialnovarstvenih prejemkih znaša 270,82 EUR (Ur. l. RS, št. 57/2015).

4. V obravnavanem primeru mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh omenjenih osnovnih zneskov minimalnega dohodka (541,64 EUR). Iz podatkov o premoženjskem stanju predlagateljice in članov njene družine izhaja, da tožnica iz naslova plače prejema mesečno 561,44 EUR mesečno, njena mladoletna otroka A. in B. pa še mesečno preživnino, vsak po 170,00 EUR. Mladoletni otrok tožnice B. prejema še državno štipendijo v znesku 65,00 EUR mesečno. Iz izjave o premoženjskem stanju še izhaja, da tožnica ni lastnica drugega premoženja. Dohodek na člana družine tako znaša 322,14 EUR mesečno. Navedeni znesek torej ne presega omenjenega zneska dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Tožnica je zato upravičena do oprostitve plačila sodne takse v celoti.

5. Tretji odstavek 13. člena ZST-1 določa, da lahko sodišče sklep o oprostitvi plačila sodnih taks med postopkom razveljavi če ugotovi, da jih stranka zmore plačati. Pri tem odloči, ali naj stranka plača tudi takse, ki jih je bila oproščena. Če je sklep razveljavljen zato, ker je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, mora plačati dvakratnik taks, ki jih je bila oproščena.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep ni pritožbe.