Jedro

Pritožbeno tolmačenje prvega odstavka 94. člena ZKP kot materialnega predpisa ni pravilno. Med stroške po tej določbi niso uvrščeni zgolj (primeroma) našteti stroški.

Izrek

I. Pritožba obdolženega J.O. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obdolženi je dolžan plačati sodno takso v višini 50,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Murski Soboti je s sklepom I K 58968/2012 z dne 22. 11. 2018 obdolženemu J.O. po prvem odstavku 94. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) naložilo plačilo krivdno povzročenih stroškov, nastalih z vročanjem sodnih pisanj po vročevalcu v višini 51,86 EUR. Stroški morajo biti plačani na račun Okrožnega sodišča v Murski Soboti v 15-tih dneh od pravnomočnosti sklepa.

2. Zoper sklep se je obdolženi pritožil, kot je razumeti zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitev kazenskega zakona ter zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s, prav tako smiselnim predlogom, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Če je pritožnik s pritožbeno obrazložitvijo o nemožnosti preizkušanj ugotovitev sodišča prve stopnje glede odmere stroškov pooblaščenega vročevalca, imel v mislih bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, je ugotoviti, da se v 2. točki obrazložitve sklepa nahajajo tudi razlogi o navedeni odmeri. Razlogi so glede na predmet odločitve zadostni, morebitno pritožnikovo nestrinjanje pa po vsebini pomeni uveljavljanje izpodbojnega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

5. Drugače je, ko pritožnik z navedbo o preuranjeni odločitvi in o tem, da sklepa I K 58968/2012 z dne 6. 11. 2018 ni prejel, posredno uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP. Tedaj bi moral neposredno opredeliti določbe ZKP, ki niso bile oziroma niso bile pravilno uporabljene in hkrati njihov dejanski ali vsaj potencialni vpliv na pravilnost in zakonitost izdanega sklepa. Česa podobnega v pritožbeni obrazložitvi ni zaslediti ter je zato odgovoriti le, da narava stroškov po predmetnem sklepu ni enaka naravi stroškov kazenskega postopka po sodbi I K 58968/2012 z dne 1. 10. 2018 zoper katero se je pritožil in še, da je bil sklep I K 589368/2012 z dne 6. 11. 2018 namenjen pooblaščenemu vročevalcu v zvezi s stroški, ki jim pritožnik v nadaljevanju pritožbene obrazložitve, tako ali tako nasprotuje.

6. Pravi namreč, da dela kot prevoznik, da se zato nahaja v tujini in da sodišče ni imelo indicev, po katerih bi sklepalo, da se prevzemu sodnega pisanja izogiba. Razen tega je vsa predhodna sodna pisanja prevzel ter se obravnav pred sodiščem tudi redno udeleževal. 7. Zadnja navedba glede na omenjeni predmet odločitve ni pomembna, predzadnja pa ni točna. Sodno pisanje je bilo namreč vrnjeno še v zvezi z glavno obravnavo 6. in 20. 9. 2018, podobno pa se je dogajalo s sodnimi pisanji v prvem postopku. Da bi pritožnik med postopkom kdaj koli opozarjal na posebnosti službe, ki jo opravlja v tujini, ko je po drugi strani dodatno pridobitno dejaven tudi v Sloveniji, v spisovnih podatkih ni zaslediti, medtem ko pritožbeno tolmačenje prvega odstavka 94. člena ZKP kot materialnega predpisa ni pravilno. Med stroške po tej določbi niso uvrščeni zgolj (primeroma) našteti stroški, marveč še vsi drugi stroški, ki so bili povzročeni po posameznikovi krivdi. Stroški, povezani z vročitvijo sodnega pisanja so gotovo takšni stroški, kot je po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje gotovo, da so bili povzročeni po pritožnikovi krivdi.

8. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče o pritožbi obdolženega J.O. odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

9. Odločba o dolžnosti plačila sodne takse kot stroškov pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 98. člena ZKP in drugem odstavku 94. člena ZKP ter tar. št. 7404 Taksne tarife.