Jedro

Določbo prvega odstavka 21. člena ZKZ v zvezi s četrtim odstavkom 20. člena istega zakona je mogoče razlagati samo tako, da zakon kot pravočasno „dopušča“ oddajo izjave o sprejemu ponudbe na predpisani način še zadnji dan roka za njeno oddajo. Čeprav izjava o sprejemu ponudbe ni bila poslana ponudniku, je mogoče iz sodne prakse Vrhovnega sodišča ugotoviti, da za pravočasno poslano ponudbo zadostuje, da je ta poslana samo upravni enoti in ne tudi ponudniku.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Slovenske Konjice, kot organ prve stopnje, v točki 1 odločila, da se odobri pravni posel, sklenjen s prodajno pogodbo z dne 6. 6. 2012, ki so jo sklenili: A.A. in B.B., kot prodajalca ter C.C., kot pridobitelj, katere predmet so kmetijska zemljišča parc. št. 612/0, 613/0, 615/0, 616/0, vse k.o. ... V 5. točki izreka je odločeno, da se zavrne zahteva za odobritev pravnega posla pri prometu z istimi kmetijskimi zemljišči, sklenjen med prej navedenima prodajalcema ter kupcema Č.Č. in D.D. (tožnikoma v tem sporu). V obrazložitvi organ navaja ves postopek in pravno podlago od prejetja vloge za odobritev pravnega posla, ki ga je med drugimi prejel tudi od tožnikov, izvedbo ustne obravnave ter izpolnitev pogojev vseh udeležencev glede statusa kmeta, kar pa sodišče v sodbo ne povzema. Po opravljenem postopku je ugotovljeno, da se vsi sprejemniki ponudbe, tudi tožnika, uvrščajo na isto mesto po prvem odstavku 23. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) „drug kmet“ (4. točka) ter da tudi ob upoštevanju kriterijev iz 1. in 2. točke drugega odstavka 23. člena ZKZ, med njimi ni mogoče določiti predkupnega upravičenca, ker navedene pogoje izpolnjujejo vsi enako. Prodajalec lahko tako sam določi kmeta, s katerim sklene prodajno pogodbo za kmetijsko zemljišče, kot to določa zakon v 3. točki drugega odstavka 23. člena. Tako je organ dne 3. 10. 2012 prejel dopis prodajalcev, v katerem sta zapisala, da želita svoje zemljišče prodati C.C., zato se odobri vloga za odobritev pravnega posla tej osebi, ker organ upošteva voljo prodajalcev. Glede na navedeno, se zavrne zahtevek za odobritev pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem tožeči stranki in ostalim. Ostali udeleženci v postopku niso vložili pravnega sredstva.

2. S pritožbeno odločbo tožena stranka potrjuje odločitev prvostopenjskega upravnega organa in odgovarja na pritožbene navedbe, ki se nanašajo na kršitev materialnega prekluzivnega roka 30 dni, ki ga določa 20. člen ZKZ in s tem prepozno oddano izjavo o sprejemu ponudbe C.C. Navaja, da se je rok za podajo izjave o sprejemu ponudbe iztekel 11. 4. 2012 in tega dne je bila ponudba C.C. tudi oddana priporočeno na pošto, kar je bilo pravočasno. Pri ugotavljanju pravočasnosti oziroma rokih za oddajo ponudbe je treba uporabiti določbe 68. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) glede sprejema ponudbe. Ker pa je bila ponudba dana zadnji dan roka priporočeno na pošto, je bila oddana pravočasno.

3. Tožnika v tožbi uveljavljata tožbena razloga kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Navajata, da niso bile pravilno uporabljene določbe četrtega odstavka 20. člena in 21. člena ZKZ. Nepravilno je bil uporabljen drugi odstavek 68. člen ZUP, ki ne bi smel biti uporabljen. Sklicujeta se na sprejeto stališče v upravno sodni praksi glede sprejema ponudbe, po katerem velja prejemna teorija. Iz sodbe Upravnega sodišča IV U 141/2011 z dne 9. 3. 2012 izhaja, da v primerih, ko specialni predpisi določajo materialne prekluzivne roke, ni mogoče uporabiti določbe 68. člena ZUP, ki določa pravočasnost oddaje vloge. Nadalje je Vrhovno sodišče v več sodbah in v načelnem pravnem mnenju z dne 6. 4. 2012 pojasnilo, da ker ZKZ, kot poseben zakon ne ureja trenutka sklenitve pogodbe, je treba uporabiti pravila obligacijskega prava (prejemna teorija). V nadaljevanju navajata vsebino te sodbe oziroma načelnega pravnega mnenja ter menita, da je zaradi enotne sodne prakse upravni organ z razlago četrtega odstavka 20. člena ZKZ, napačno uporabil materialno pravo in tako dopustil neenotno uporabo predpisov. Izjava o sprejemu ponudbe C.C. bi se lahko štela kot pravočasna, torej oddana v roku 30 dni od dneva objave ponudbe le, če bi prispela na upravno enota vključno z dnem 11. 4. 2012, to je zadnji dan roka.

4. Tožnika predlagata, da sodišče ob uporabiti 65. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo v točki 1 in 5 izreka odpravi in s sodbo odloči o pravici tožnikov, to je o odobritvi pravnega posla, saj narava zadeve to dopušča in dajejo podatki postopka za tako odločitev zanesljivo podlago. Ker ima sodišče vso pravno in dejansko podlago v upravnih spisih, lahko odloči na glavni obravnavi tako, da se točki 1 in 5 izreka izpodbijane odločbe, potrjeni s pritožbeno odločbo odpravita. Izjava o sprejemu ponudbe, ki jo je podala C.C. se zavrže. Pravni posel sklenjen s kupoprodajno pogodbo z dne 13. 4. 2012, ki sta jo sklenila prodajalca in kupca, to je tožnika in katere predmet so vsa prej navedena kmetijska zemljišča, pa se odobri. Predlaga tudi povrnitev priglašenih stroškov postopka.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka:

6. Tožba ni utemeljena.

7. Med strankami postopka dejansko stanje ni sporno. Sporna je uporaba določbe 68. člena ZUP oziroma razlaga četrtega odstavka 20. člena ZKZ in 21. člena ZKZ. Nesporno med strankami postopka je, da je bila izjava o sprejemu ponudbe C.C. oddana priporočeno na pošto dne 11. 4. 2012, to je 30. dan po predpisno dani ponudbi z dne 12. 3. 2012 prodajalcev, objavljeni na oglasni deski upravne enote in portalu E-uprave, v zvezi s prodajo njima solastnih kmetijskih zemljišč za ponujeno ceno 12.000 EUR.

8. 20. člen ZKZ v četrtem odstavku določa, da je rok za sprejem ponudbe 30 dni od dneva, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote. 21. člen tega zakona v prvem odstavku določa, da vsakdo, ki želi kupiti naprodaj dano kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, mora dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje priporočeno s povratnico prodajalcu in upravni enoti ali neposredno vloži na upravni enoti. Tožnika v postopku zatrjujeta, da gre po upravnosodni praksi in stališčih (tudi načelnem pravnem mnenju z dne 6. 4. 2012) iz več sodb Vrhovnega in Upravnega sodišča za materialno prekluzivni rok, kar pomeni, da 30 dnevni rok, ki teče od objave ponudbe dalje, predstavlja dan, ko mora biti ponudba že oddana (sprejeta) na upravni enoti. Sprejem ponudbe, ko je izjava oddana zadnji dan tega roka priporočeno na pošto, pa po mnenju tožnikov pomeni zamudo tega materialno prekluzivnega roka in s tem izgubo pravice do odobritve pravnega posla.

9. Po presoji sodišča je pravilna odločitev obeh upravnih organov, da je bila pravočasno oddana izjava o sprejemu ponudbe, ki jo je C.C., nesporno oddala priporočeno na pošto zadnji dan 30 dnevnega roka. V tem primeru je namreč treba upoštevati prej navedeni prvi odstavek 21. člena ZKZ. Ta procesna določba, ki določa način oddaje pisne izjave o sprejemu ponudbe s priporočeno pošiljko s povratnico prodajalcu in upravni enoti, v povezavi s četrtim odstavkom 20. člena ZKZ (rok 30 dni), je tista določba, ki jo je mogoče razlagati samo tako, da kot pravočasno „dopušča“ oddajo izjave o sprejemu ponudbe na predpisani način, še zadnji dan roka za njeno oddajo. Čeprav izjava o sprejemu ponudbe ni bila poslana ponudniku, je mogoče ravno iz sodbe II Ips 459/2010 z dne 15. 12. 2011, na katero se sklicujeta tožnika ugotoviti, da za pravočasno poslano ponudbo zadostuje, da je ta poslana samo upravni enoti in ne tudi ponudniku.

10. Sodišče zavrača tožbene ugovore, ki se nanašajo na sklicevanje upravnosodne prakse iz drugih sodb vrhovnega in upravnega sodišča, glede na to, da v tem primeru ne gre za enako dejansko in pravno stanje. V teh sodbah se obravnava čas sklenitve zavezovalnega pravnega posla sklenjenega pod odložnim pogojem odobritve in razlaga materialnega prekluzivnega roka, ki izhaja iz drugih materialnih predpisov. Sodišče ni sledilo zahtevi tožnikov, da se opravi glavna obravnava, ker je dejansko stanje med strankami postopka nesporno in gre za samo za pravilno uporabo materialnih oziroma procesnih predpisov.

11. Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izdana odločba na zakonu utemeljena.

K točki II izreka:

12. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.