Jedro

Davčni organ je ravnal pravilno, ko je ugodil tožničini vlogi za obročno plačilo dolga na podlagi 38. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku, ki omogoča obročno plačilo davčne obveznosti iz razloga daljše bolezni davčnega zavezanca ali njegovih družinskih članov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Davčni urad Maribor odpravil svojo odločbo št. DT 4292-2361/2010-6 (0908-05) z dne 18. 11. 2010 in jo nadomestil z novo odločbo, s katero je zahtevi tožeče stranke za obročno plačilo davčnega dolga ugodil tako, da je za davčni dolg, ki na dan 31. 1. 2011 iz naslova davka od premoženja – konto 210169 znaša 1.511,61 €, od tega glavnica 544,32 € in zamudne obresti 967,29 €, dovolil obročno plačilo v dvanajstih mesečnih obrokih, ki znašajo od 126,13 € do 128,02 €. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica dne 11. 10. 2010 vložila vlogo za odlog oziroma obročno plačilo davčnega dolga iz naslova davka od premoženja. Davčni organ je v tej zadevi že odločal in na podlagi 101. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) z odločbo z dne 18. 11. 2010 vlogo tožeče stranke zavrnil, saj je dohodek na družinskega člana presegal znesek, ki je določen kot pogoj za obročno plačilo davčnega dolga. Zoper to odločbo je tožeča stranka vložila pritožbo, v kateri predlaga, naj se o njeni vlogi še enkrat odloči. Priložila je obvestilo o prisilni izpraznitvi stanovanjskega objekta na naslovu ... in zdravstveno dokumentacijo za svojega moža, iz katere je razvidno, da ima manjši tumor ter da se z možem zdravita v psihiatrični ordinaciji. V skladu s 36. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju Pravilnik) lahko davčni organ dovoli odlog oziroma obročno plačilo zapadle davčne obveznosti zavezancu, čigar dohodki na družinskega člana ne presegajo dvakratnega zneska osnovnega minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo, to je 453,60 €. Davčni organ ugotavlja, da je v zadnjih 6 mesecih pred vložitvijo vloge mesečni dohodek na družinskega člana davčne zavezanke znašal 548,45 € in torej presega s Pravilnikom določen znesek za odlog oziroma obročno plačilo davčnega dolga. Na podlagi 38. člena Pravilnika pa lahko davčni organ v primerih naravnih in drugih nesreč, smrti davčnega zavezanca ali drugih družinskih članov, daljše bolezni oziroma poškodbe davčnega zavezanca ali njegovih družinskih članov in invalidnosti ne glede na merila, določena v 36. in 37. členu tega Pravilnika odpiše ali delno odpiše davčno obveznost oziroma dovoli odlog plačila ali obročno plačevanje davčne obveznosti, če bi plačilo obveznosti ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca ali njegovih družinskih članov. Glede na predloženo medicinsko dokumentacijo, iz katere je razvidno, da ima tožničin mož manjši tumor in da se oba zdravita v psihiatrični bolnišnici je prvostopni organ pritožbi davčne zavezanke ugodil in odločbo z dne 18. 11. 2010 odpravil. Vlogi tožeče stranke je nato ugodil, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Tožeča stranka se je zoper to odločbo pritožila, Ministrstvo za finance pa je kot drugostopni organ z odločbo št. DT 499-31-110/2011-2 z dne 11. 5. 2011 njeno pritožbo zavrnilo. Iz obrazložitve izhaja, da je prvostopni organ upošteval zdravstveno stanje tožnice in njenega moža in tako v skladu z 38. členom Pravilnika tožnici omogočil plačilo dolga iz naslova davka od premoženja v dvanajstih mesečnih obrokih, saj sicer dohodek na družinskega člana tožnice, ki znaša 548,45 €, presega znesek, do katerega je mogoče omogočiti obročno plačilo davčnega dolga. Glede pritožbenih navedb, s katerimi se tožnica zavzema za to, naj se ji davčni dolg odpiše, pa ministrstvo tožnici pojasnjuje, da davčni organ obravnava vlogo le v okviru zahtevka, kar pomeni, da v primeru, ko zavezanec vloži vlogo za obročno plačilo, davčni organ preverja le, ali so izpolnjeni pogoji za odpis dolga. Zaradi navedenega v konkretnem pritožbenem postopku ni mogoče preveriti ali tožnica izpolnjuje pogoje za odpis dolga.

Glede navedbe tožeče stranke, da tako visokih mesečnih obrokov ne bo zmožna poravnati, pa drugostopni organ meni, da ta ugovor ni utemeljen. Pri določitvi števila obrokov je potrebno upoštevati višino dohodkov na družinskega člana in višino davčnega dolga ter tudi zdravstveno stanje. V konkretnem primeru je po mnenju drugostopnega organa določitev števila mesečnih obrokov pravilna. Glede na to, da dohodek na družinskega člana znaša 548,45 € bo po presoji ministrstva tudi ob upoštevanju zdravstvenega stanja tožnice in njenega moža tožnica zmožna plačati mesečni obrok v višini približno 127,00 €.

Tožeča stranka je vložila tožbo v tem upravnem sporu, v kateri zatrjuje, da mesečnih obrokov v navedeni višini ni zmožna plačati, saj bi bilo s tem ogroženo njeno preživljanje in preživljanje njenih družinskih članov. Z možem sta bila dne 25. 10. 2007 deložirana, ker sta premoženje zastavila gospodarski družbi, ki ni mogla poravnati vsega kredita. Sedaj stanujeta v podstrešni sobi. Oba sta stara in bolna. Tožnica zatrjuje, da je prebolela raka na črevesju, njen mož raka na mehurju, ima pa tudi tumor ob možganih. Oba se zdravita pri psihiatru in jemljeta antidepresive. Imata predpisano dietno prehrano, ki pa si je ne moreta privoščiti zaradi slabega finančnega stanja. Tožnica dobiva izplačanih 430,70 € pokojnine na mesec, njen mož pa 316,63 € mesečno, s takšnimi prejemki pa tako visokih obrokov ne moreta plačati. Predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi, tožeči stranki pa se naj dolg v celoti ali delno (zamudne obresti) odpiše, za glavnico naj se določi plačilo v štiriindvajsetih obrokih. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne iz v prvostopni in drugostopni odločbi navedenih razlogov.

Tožba ni utemeljena.

Kot izhaja iz podatkov predloženega spisa, je tožeča stranka dne 12. 10. 2010 na prvostopni organ naslovila prošnjo za „prestavitev plačila davka od premoženja po odločbi št. DT 4221-0007/2010-MI z dne 6. 9. 2010 v prvo polovico leta 2011 in za obročno plačilo na več kot 2 obroka“. Glede na to je tudi po presoji sodišča pravilen zaključek drugostopnega organa, da v tem postopku ni mogoče odločati o tem, ali so podani pogoji za odpis davčnega dolga, za kar se tožeča stranka ponovno zavzema v tožbi.

ZDavP-2 v 101. členu določa, da lahko davčni organ dovoli odpis, delni odpis in odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24. mesečnih obrokih v obdobju 24. mesecev, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov (prvi odstavek tega člena). Vlogo za odpis oziroma delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka mora davčni zavezanec vložiti pri davčnem organu. Davčni organ odloči o zahtevku na podlagi podatkov iz svojih evidenc in podatkov iz evidenc drugih organov, ki jih lahko pridobi, ter predloženih dokazov davčnega zavezanca (drugi odstavek 101. člena ZDavP-2). Podrobnejše kriterije za odpis, delni odpis, obročno plačilo in odlog plačila po tem členu ter obliko in podatke, ki jih mora davčni zavezanec navesti v vlogi, določi minister, pristojen za finance, upoštevajoč raven zadovoljevanja minimalnih življenjskih potreb, ki omogočajo preživetje in so določene s predpisi na področju socialnega varstva (četrti odstavek 101. člena ZDavP-2).

Ta je to storil s Pravilnikom o izvajanju Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju: Pravilnik), ki določa podrobnejše kriterije za odpis, delni odpis, obročno plačilo in odlog plačila fizični osebi v sedmem delu. Pred izdajo odločbe o odlogu oziroma obročnem plačilu zapadle davčne obveznosti iz 101. člena ZDavP-2 mora davčni organ na podlagi podatkov, navedenih v vlogi, in uradnih evidenc, ki se vodijo o davčnem zavezancu, ki je podal vlogo, ugotoviti višino dohodkov davčnega zavezanca – fizične osebe in njegovih družinskih članov za zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge. Na zahtevo davčnega zavezanca davčni organ pri odločanju upošteva tudi socialne razmere in zdravstveno stanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov (prvi odstavek 29. člena Pravilnika). Dohodki po tem delu Pravilnika so vsi dohodki in prejemki davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov ne glede na vrsto in obliko, v kateri so prejeti in ne glede na to ali so obdavčljivi ali ne (30. člen Pravilnika). Merila za dovolitev odloga oziroma obročnega plačila določa 36. člen Pravilnika. Ta določa, da lahko davčni organ dovoli odlog oziroma obročno plačilo zapadle davčne obveznosti davčnemu zavezancu, čigar dohodki na družinskega člana, ugotovljeni v skladu s 30. do 32. členom tega Pravilnika, ne presegajo dvakratnega zneska osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo. O roku za plačilo odloženega dolga oziroma številu in višini ter o rokih za plačilo mesečnih obrokov odloči davčni organ glede na višino dohodkov, redne mesečne dohodke davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov ter višino davčne obveznosti. V primeru naravnih in drugih nesreč, smrti davčnega zavezanca ali drugih družinskih članov, daljše bolezni oziroma poškodbe davčnega zavezanca ali njegovih družinskih članov in invalidnosti lahko davčni organ ne glede na merila določena v 36. in 37. členu tega Pravilnika, odpiše ali delno odpiše davčno obveznost oziroma dovoli odlog plačila ali obročno plačilo davčne obveznosti, če bi plačilo obveznosti ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca ali njegovih družinskih članov (38. člen Pravilnika).

Tudi po presoji sodišča so bila navedena določila v izpodbijani odločbi pravilno uporabljena. Dvakratni znesek osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo sicer znaša 459,04 € in ne 453,60 €, kot je navedeno v izpodbijani prvostopni odločbi, saj je bil osnovni znesek minimalnega dohodka dne 1. 7. 2010 valoriziran in znaša 229,52 € (22. člen Zakona o socialnem varstvu in Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS od 1.7.2010 – Uradni list RS, št. 56/2010, v zvezi s 5. členom Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS - Uradni list RS, št. 114/2006). Pravilna pa je ugotovitev davčnih organov, da mesečni dohodek na družinskega člana tožnice v zadnjih 6 mesecih pred vložitvijo vloge znaša 548,45 € in torej presega s Pravilnikom določen znesek, ki omogoča odlog ali obročno plačilo davčnega dolga. Kljub temu pa je davčni organ tožničini vlogi na podlagi 38. člena Pravilnika, ki omogoča obročno plačilo davčne obveznosti tudi iz razloga daljše bolezni davčnega zavezanca ali njegovih družinskih članov, ugodil. Glede na ugotovitve upravnih organov o dohodku na družinskega člana tožnice, se tudi sodišče strinja z izpodbijano odločitvijo, s katero se tožnici dovoli plačilo dolga v dvanajstih mesečnih obrokih v višini okoli 127,00 € mesečno. Višino dohodkov na družinskega člana sta upravna organa ugotovila na podlagi listin, ki jih je predložila tožeča stranka, in listin, ki jih je prvostopni organ pridobil sam, zato tožeča stranka s tožbenimi navedbami te ugotovitve ne more omajati.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1), zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.