Jedro

Predlagateljica je na prvi strani sicer res označila kot predmet predloga predznambo lastninske pravice, na drugi strani obrazca, kjer je zapisana zahteva predlagateljice, torej, kakšen vpis naj sodišče opravi, pa je predlagala, da sodišče dovoli zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice. Povedano pomeni, da je bil dejanski predlog pritožnice slednji, torej da sodišče opravi zaznambo vrstnega reda, ne pa predznambe lastninske pravice.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom zavrnilo ugovor pritožnice zoper sklep zemljiškoknjižne referentke Dn. 6348/2010 z dne 10. 12. 2010. 2. Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP pritožila predlagateljica K. Č.. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlagani vpis dovoli, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da je pritožnica sama dala predlog za vpis predznambe lastninske pravice za parc.št. 821 k.o. Č. in ne, kot navaja sodišče, da je podala predlog za zaznambo vrstnega reda lastninske pravice. Res je nepravilno izbrala obrazec za vpis predznambe lastninske pravice. Predlog je bil, glede na razlike na prvi in drugi strani obrazca vsaj nerazumljiv in zato nesposoben za obravnavo. Sodišče bi moralo smiselno postopati po določilu 108. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 2. odstavkom 146. člena ZZK-1 in od vlagateljice zahtevati popravo. Ker tega ni storilo, gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP. Ni slediti obrazložitvi sodišča ko pravi, da „ni šlo za formalno pomanjkljivost v predlogu, ki bi se jo dalo odpraviti“. S tem samo opravičuje svoje ravnanje. Predlagateljica je ob vložitvi ugovora že razpolagala z listino, sposobno za vknjižbo lastninske pravice in ne predznambo vpisa pridobitve lastninske pravice, vendar ne drži, da je vztrajanje pri predlogu postalo nepotrebno. Predlagateljica ves čas izkazuje pravni interes z učinkovanjem pridobitve lastninske pravice od dneva vložitve, sedaj „spornega“ predloga. Sodišče bi moralo utemeljiti zavrnitev vpisa predznambe po merilih 149. člena ZZK-1. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica sama pove, da je za vpis, ki ga je želela „predznambo lastninske pravice na parc.št. 821 k.o. Č.“ izbrala in na sodišče vložila na napačnem obrazcu (obrazec za zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice). Tako je na prvi strani sicer res označila kot predmet predloga predznambo lastninske pravice, na drugi strani obrazca, kjer je zapisana zahteva predlagateljice, torej, kakšen vpis naj sodišče opravi, pa je predlagala, da sodišče dovoli zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice. Povedano tudi po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da je bil dejanski predlog pritožnice slednji, torej da sodišče opravi zaznambo vrstnega reda, ne pa predznambe lastninske pravice. Na prvi strani obrazca je le označba predmeta. Sam zahtevek, ki ga stranka postavlja, pa je na drugi strani obrazca in ta je bil v konkretnem primeru zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice. Glede na jasen predlog sodišče ni imelo razloga, da bi zadevo vračalo v popravo. Ker pa predlagateljica ni izpolnjevala pogojev za zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice – predlog ni podal lastnik nepremičnine, na pogodbi ni bil overjen podpis lastnika, je zemljiškoknjižno sodišče povsem pravilno zaznambo zavrnilo. Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju zemljiške knjige in pogojih v trenutku, ko predlog prispe v zemljiško knjigo. Navajanje pritožnice, da je že ob vlaganju ugovora razpolagala s kopijo overjene darilne pogodbe na vpis oziroma zaznambo oziroma predznambo ne more vplivati. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ne odgovarja, ker glede na zgoraj povedano niso odločilnega pomena za rešitev zadeve (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 120. členom ZZK-1).

5. Po povedanem se pritožba predlagateljice pokaže kot neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Obenem je na podlagi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZPP dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.