Jedro

Ni prekoračena obtožba, če je sodišče spremenilo datum storitve kaznivega dejanja iz enega na naslednji dan, ker je kljub spremembi datuma še vedno obstajala objektivna identiteta obtožbe in sodbe, saj se sodba nanaša na isti dogodek, pri čemer je ostalo dejanje obsojenca nespremenjeno.

Izrek

Zahteva zagovornice obs. za izreden preizkus pravnomočne sodbe se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

S pravnomočno sodbo, navedeno v uvodu, je bil obs. spoznan za krivega kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelivnih stvari po 1. odstavku 220. člena KZ RS. Po istem zakonskem določilu mu je bila izrečena kazen 3 mesece zapora, po členu 69. člena KZ SFRJ pa odvzeta ročna bomba.

Zoper ti sodbi je obsojenčeva zagovornica vložila zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe, v kateri uveljavlja razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 9. točke 1. odstavka 364. člena ZKP in kršitve kazenske zakona iz 1. točke 365. člena ZKP .

Predlaga, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije pravnomočno sodbo spremeni tako, da obsojenca oprosti obtožbe oziroma jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločitev, podrejeno pa obsojencu izreče pogojno obsodbo.

Zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni utemeljena.

Zahtevi zagovornice je sicer treba pritrditi, da je sodišče prve stopnje v opisu dejanja v sodbi spremenilo datum kaznivega dejanja na z 28. na 29. dne. Vendar pa s tem ni zagrešilo bistveno kršitev kazenskega postopka, ki jo uveljavlja zagovornica v zahtevi. Zaradi spremembe datuma izvršitve kaznivega dejanja je še vedno obstajala objektivna identiteta obtožbe in sodbe, saj se sodba kljub tej spremembi nanaša na isti dogodek, pri čemer je ostalo dejanje obsojenca nespremenjeno. Sicer pa je treba povedati, da se je sodišče kot izhaja iz obrazložitve sodbe pri tem oprlo na zagovor obdolženca, iz katerega izhaja, da je dobil bombo v lokalu od neznane osebe, določenega dne v popoldanskem času. Zato tudi očitek, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 9. točke 1. odstavka 364. člena ZKP, ni utemeljen.

Pritrditi pa tudi ni mnenju zagovornice, da v ravnanju obsojenca, kot je opisane v izreku sodbe, niso podani znaki kaznivega dejanja po 1. odstavku 220. člena KZ RS. Z navedbami zahtevi, na katere opira svoje mnenje, da je imel obsojenec le kratek čas v rokah bombo, da se zaradi močne vinjenosti, niti ni zavedal kaj se z njim dogaja in da bomba ni bila zasežena obsojencu, temveč tretji osebi, zagovornica ocenjuje le, da je dejansko stanje v pravnomočni sodbi zmotno ugotovljeno. To pa ni razlog, na katerega bi se lahko opirala zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe. Siper pa je po presoji senata vrhovnega sodišča opis dejanja v izreku pravnomočne sodbe, ki je oprt na skladne dejanske ugotovitve v njeni obrazložitvi takšen, da ima obsojenčevo dejanje prav vse znake kaznivega dejanja po 1. odstavku 220. člena KZ RS. Zato tudi ni podan razlog kršitve kazenskega zakona.

S trditvami v zahtevi, da sodišče pri odmeri kazni obsojencu ni upoštevalo vseh olajševalnih okoliščin in da bi bilo v danem primeru ob upoštevanju generalne in specialne prevencije, primerno izreči obsojencu pogojno obsodbo, pa zagovornica izpodbija pravnomočno sodbo v odločbi o kazni le glede njene primernosti. To pa tudi ni razlog, ki bi ga bilo mogoče uveljavljati v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom.

Na podlagi navedenih razlogov je senat vrhovnega sodišča ocenil, da zahteva zagovornice obs. za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni utemeljena in jo je zato zavrnilo.